Franja

Zadetki iskanja

  • dūrus 3, adv. dūrē in (predklas. in pesn.) dūriter (osnovni pomen „močan ko drevo“, prim. gr. δόρυ les, drog, kopje,δρῦς drevo, hrast, δρῡμός gozd, hrastje, lat. larix [nam. darix], dūrāre, dūritia, sl. drevo, drva)

    — I. trd na otip in videz: corium attactu non asperum ac durum Varr., pellis Lucr., V., ferrum Lucr., H., silex, cautes V., aratrum, compes, bipennes, ligones H., alvus H., Cels. zaprtost, zapeka, cutis O. posušena, rubeta O., durior oris equus O. s trdim gobcem, ovum Cels. v trdo kuhano, gallina Cels. ne še mehko skuhana, aqua Cels. trda (= ki vsebuje mnogo trdih delcev), muria Col. razsol, s soljo prenasičen, lapis Plin., oculi duri trde (naspr. humidi): Plin., ali srepe, bolščave: Pl., cucullus Iuv. iz grobe tkanine, iuga premunt duriter colla Vitr., bracchia (catapultarum) … durius ducuntur Vitr. težje; subst. dūrum -ī, n
    a) otrdel les vinske trte, olesenela trta: Col.
    b) zapečeno blato: durum cacare Mart.

    — II. pren.

    1. trd
    a) za okus = trpek: vinum Ca., Pall., sapor Bacchi V.
    b) za sluh (o stvareh in osebah) = trdo zveneč, neskladen, grob, nespreten, surov: vocis genus … flexibile, durum Ci., durum verbum „beatitudo“ Ci., d. verba, d. compositio oratio Q., vox, consonantes, syllabae Q., cum mollia dure fiunt Q., dure inter se commissa Q., verba duriter aliunde translata Corn., quaedam alia ab illustribus poëtis ficta dure et rancide Gell.; (o pesniku): durus componere versūs H. nespreten, poëta durissimus Ci.
    c) na videz (o upodabljajočih umetnikih in njihovih umetninah) = neotesan, nespreten, nevšečen, neizklesan: pictor durus in coloribus Plin., Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci., duriora Callon atque Hegesias, … molliora … Myron fecit Q., quid fusum durius esset H.; (o umetniku samem): pictor durus in coloribus Plin.

    2.
    a) utrjen, trden, neobčutljiv, močen, vztrajen: fortes et duri Spartiatae Ci., Atlas d., durum a stirpe genus, haec (extulit) … Scipiadas duros bello V., d. Hannibal, vindemiator, d. Iberia, o dura messorum ilia H., sine pascat durus aretque H., durum in armis genus L., d. iuvenci O., durissimus bos Varr., d. aliquis et agrestis Plin. iun.
    b) neolikan, neomikan, neizobražen, neotesan, grob, robat, zarobljen, surov: ut vitā, sic oratione durus, incultus, horridus Ci., et moribus et ipso dicendi genere durior Ci., Stoici duriore et oratione et moribus Ci., doctrina (šola) paulo asperior et durior Ci., ne quid durum et rusticum sit Ci., duri tibi videor ingenii Sen. ph., membra moventes duriter Lucr., durius incedit? fac inambulet O.; pesn.: ducunt duras choreas O.; poseb. o epskem pesniku in epskem pesništvu: d. poëta, versus Pr., cothurnus (epsko pesništvo v naspr. z lirskim) O., pleraque dure dicere H.
    c) nesramen, (pre)drzen: os Ter., duri puer oris et audax O., mihi videtur ore durissimo esse Ci., caput d., durae buccae fuit Petr., populi frons durior huius Iuv.
    č) varčen, stiskaški: durus … nimis attentusque videris esse mihi H. (po nekaterih durus = duri laboris patiens).
    d) trdega življenja vajen, trdoživ, trd do sebe: homo durus ac priscus Ci., durique severa Catonis frons Mart., duriter se habere, duriter vitam agere Ter.; v slabem pomenu = nedovzeten za kaj: C. Marius, qui durior ad haec studia videbatur Ci.
    e) trd do drugih, trdosrčen, strog, neuklonljiv, brezčuten, krut, neusmiljen: satis pater durus fui Ter., durus in (do) plebem ordo Ci., durum agrestemque se praebere Ci., Varius est habitus iudex durior Ci., ipsis (creditoribus) durior inventus est C., d. genus V., d. miles, Ulixes O., educare aliquem duriter atque aspere Caecil. fr., duriter dicta Enn. fr., duriter facere Ter., durius aliquid appellare, durius accipere Ci., durius vitae suae consulere C. sam se usmrtiti, samomor napraviti, durius in deditos consulere L., durissime aliquem punire Hadrian. in Ulp. (Dig.); enalaga: animus Ci., ingenium H., durius ferro pectus O., d. mentes Val. Fl., vultus, supercilia O., duro perdere ferro O. neusmiljeno z „železom“ usmrtiti; durum est z inf. trdosrčno je, neprijazno je: durum est admittere O., durum estnegare Plin. iun.

    3.
    a) (o letnem času in vremenu) neprijeten, neugoden, hud: durius tempus, durissimo tempore anni, durae tempestates C., durissima hiems Ci., durum frigus Plin.
    b) (o zemlji) težko obdelovalna: glaebae V., haec omnis dura cultu et aspera plaga est L.
    c) trd = težaven, težak, nadležen: provincia Ter., durum hoc fortasse videatur Ci., si quid erat durius C. če je kaj težko šlo, si nihil sit durius C. ko bi sicer ne bilo nobenih težav, durum est contendere cum victore H. trdo delo je, durae subvectiones C., d. labor Lucr., V., venatus, munera belli O., ferri in duras vias O., d. iter Lucan.; occ. težeč, mučen, hud, neugoden, nevaren: lex, morbus Pl., servitus Pl., Ci., vita Ter., Fortuna Ci., fortunā duriore conflictari Ci., durior condicio, durior locus dicendi Ci., durissima rei publicae tempora Ci., durum initium adulescentiae N., d. curae, d. dolores V., res dura V. neugoden položaj, res durae O. nesreča, d. fames, paupertas H., valetudo H. bolezen, durius cadentibus rebus Suet.; (o izrazih) trd, žaljiv: nomen d. Ci., fortasse posset durum videri dicere „quaere quod agas“, molle et humanum est „habes quod agas“ Plin. iun. Subst. dūra -ōrum, n α) trdo ravnanje: dura timere Pr. β) težave, nadloge: siccis omnia dura deus proposuit (je naložil) H.
  • fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

    fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
    la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
    fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
    cela me fend le cœur to mi trga srce
    fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
    il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
    fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
    fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
    fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
    se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
    (familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
    il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
    se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas
  • fuōco

    A) m (pl. -chi)

    1. ogenj:
    accendere il fuoco zakuriti
    soffocare il fuoco ugasniti ogenj
    cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
    fuoco vivo močen ogenj
    mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
    fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
    legna da fuoco drva za kurjavo
    prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
    dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
    fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
    fuoco di artificio, artificiale ognjemet
    a fuoco toplo:
    lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
    bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
    il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
    mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
    parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
    fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
    farsi, diventare di fuoco močno zardeti
    scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
    mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
    fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
    fuoco eterno pren. večni ogenj

    2. požar:
    vigili del fuoco gasilci
    al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
    mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

    3. grmada:
    gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

    4. ogenj, strel, streljanje:
    un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
    fuoco incrociato navzkrižni ogenj
    cessare il fuoco ustaviti ogenj
    riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
    arma da fuoco strelno orožje
    bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
    fare fuoco ustreliti, streljati
    battesimo del fuoco ognjeni krst
    andare al fuoco iti v boj

    5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
    un uomo tutto fuoco ognjevit človek
    stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
    soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
    versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
    far fuoco navdušiti, razvneti
    avere il fuoco addosso biti poln ognja

    6. fiz. gorišče, fokus:
    mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

    B) inter.
    fuoco! ogenj!
  • gabrov pridevnik
    (o drevesu ali delu drevesa) ▸ gyertyán
    gabrova drva ▸ gyertyán tűzifa
    gabrov drevored ▸ gyertyánfasor
    gabrov gaj ▸ gyertyánliget
    gabrov gozd ▸ gyertyánerdő
    gabrov les ▸ gyertyánfa
    gabrovo vejevje ▸ gyertyánágak, gyertyángallyak
    gabrovo deblo ▸ gyertyántörzs
  • grábac grápca m: danas je na drvima grabac danes se ljudje tepejo, pulijo za drva
  • košar|a ženski spol (-e …) der Korb, der Handkorb; letalstvo pri balonu: der Ballonkorb, die Gondel; -korb (iz oblancev Spankorb, iz šibja Weidenkorb, gradbeništvo, arhitektura okenska Fensterkorb, s pokrovom Deckelkorb, za drva Holzkorb, za perilo Wäschekorb, za pokošeno travo pri kosilnici Grasfangkorb, z ročem/ročajema Henkelkorb, za kruh Brotkorb, žična Drahtkorb)
    košara za dojenčka der Korbwagen, der Stubenwagen
    v pomivalnem stroju: košara za posodo der Geschirrwagen
    cele košare körbeweise
  • kúhati (-am)

    A) imperf. ➞ skuhati

    1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
    uči se kuhati impara a cucinare
    kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
    kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
    kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas

    2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
    kuhati marmelado cuocere la marmellata
    kuhati apno cuocere la calcina
    teh. kuhati les vaporizzare il legno
    kuhati žganje distillare l'acquavite

    3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
    kuhati maščevanje ordire la vendetta

    4. pren.
    kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
    kuhati mulo tenere il broncio
    kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
    kuhati zavist invidiare
    vročina ga kuha ha la febbre

    B) kúhati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. ribollire:
    v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia

    2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
    ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa
  • kurjač samostalnik
    1. (o ogrevanju stavb) ▸ fűtő, kazánfűtő [kotla]
    Več let se je preživljal kot kurjač centralne kurjave. ▸ Sok éven át a központi fűtés kazánfűtőjeként kereste a kenyerét.
    Pred tem so imeli peč na drva, ki jo je bilo treba ročno upravljati. S tem so imeli veliko dela, saj so morali imeti zaposlenega kurjača, ki je prišel pozimi vsak dan zakurit peč. ▸ Előtte fatüzelésű kályhájuk volt, amelyet kézzel kellett megrakni. Rengeteg dolguk volt ezzel, mivel fűtőt kellett alkalmazniuk, aki télen minden nap eljött begyújtani a kályhát.

    2. nekdaj (železniški delavec) ▸ mozdonyfűtő
    Moj oče je bil kurjač parnih lokomotiv in živeli smo le z njegovo plačo. ▸ Apám gőzmozdony kazánfűtőjeként dolgozott, és csak az ő fizetéséből éltünk.

    3. (o parnih strojih) ▸ kazánfűtő
    Veliko Indijcev je služilo za kurjače na britanskih ladjah. ▸ Sok indiai szolgált kazánfűtőként brit hajókon.
  • larix -icis, f, le pri Vitr. m (morda s sab. l = d nam. darix iz indoev. kor. *deru-, *doru- (prvotno domnevno) hrast; prim. gr. δόρυ les, kopje, δρῦς drevo, hrast, sl. drva, drevo) macesen: Vitr., Lucan., Plin., Pall., Veg. Soobl. larex -icis, f: Isid.
  • legno m

    1. les:
    legno duro, dolce trdi, mehki les
    legno di quercia hrastov les, hrastovina
    legno da lavoro obdelovalni les
    legno da ardere drva za kurjavo
    mobili di, in legno leseno pohištvo
    legno compensato furnir
    pasta di legno lesna celuloza
    testa di legno pren. trdoglavec, butec

    2. kos lesa, palica

    3.
    legni pl. glasba pihala

    4. knjižno drevo

    5. pren. gosposka kočija; ladja:
    legno corsaro gusarska ladja
    PREGOVORI: ogni legno ha il suo tarlo preg. vsaka metla svoj ročaj najde
  • lemn -e n les
    lemne de foc drva
  • listavec samostalnik
    ponavadi v množini (drevo) ▸ lombos fa
    veje listavcev ▸ lombos fa ágai
    hlodovina listavcev ▸ lombosfa-rönkök
    les listavcev ▸ lombos fa faanyaga
    sadike listavcev ▸ lombosfa-palánta
    drva listavcev ▸ lombosfa-tűzifa
    gozdovi listavcev ▸ lombosfa-erdő
    vrste listavcev ▸ lombosfa-fajta
    debla listavcev ▸ lombos fák törzse
    tropski listavec ▸ trópusi lombos fa
    zimzeleni listavci ▸ örökzöld lombos fa
    Sopomenke: listnato drevo
  • lop|a [ó] ženski spol (-e …) der Schuppen; (stojnica) die Bude; majhna lesena: der Holzverschlag; (za čolne der Bootsschuppen, za drva Holzschuppen, za orodje Geräteschuppen, za stroje Maschinenschuppen, skladiščna Lagerschuppen)
  • madera ženski spol les, kos lesa

    madera blanca, madera blanda mehak les
    madera de combustión drva
    madera de construcción stavbni les
    madera cortada, madera serradiza rezani les
    madera dura trd les
    madera tratada al vapor parjen les
    madera en rollo, madera redonda okrogel les
    madera verde svež les
    grabado en madera lesorez
    descubrir la madera odkriti slabosti kake osebe
    tener madera de imeti nadarjenost za
  • márati (-am) imperf.

    1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
    ne marati jesti non voler mangiare
    ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
    (eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

    2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
    mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

    3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
    od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

    4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
    nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
    ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

    5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
    ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
    ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile
  • māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

    1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
    a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
    b) zidarsko apno: Iust.
    c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
    d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
    e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
    f) gnoj: Cels., Veg.

    2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

    3. metaf.
    a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
    b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
    c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
    d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

    Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.
  • māterior -ārī (māteria) les sekati, nabavljati, iti po les: C. (prim. lignari drva nabavljati, drvariti, po drva iti).
  • nakálati to split, to chop

    nakálati drva to chop up firewood
  • nažágati to saw (a desired amount of wood); to prepare by sawing

    nažagal je drva za zimo he sawed enough firewood for the winter
  • ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

    bengalični ogenj feu de Bengale
    kovaški ogenj feu de forge
    kratkotrajni ogenj feu de paille
    signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
    stražni ogenj feu de bivouac
    taborni ogenj feu de camp
    umetni ogenj feu d'artifice
    ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
    ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
    ogenj greje le feu (ré)chauffe
    ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
    ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
    hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
    kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
    nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
    omejiti ogenj localiser le feu
    na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
    na malem ognju à feu lent
    peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
    podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
    pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
    vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
    zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
    varen pred ognjem à l'épreuve du feu
    (kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
    imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
    (vojaško povelje) ogenj! feu!
    artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
    koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
    protiletalski ogenj tir antiaérien
    ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
    bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
    vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
    prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
    grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
    z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
    (figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
    dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
    igrati se z ognjem jouer avec le feu
    imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
    poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
    med dvema ognjema entre deux feux
    govoriti z ognjem parler avec animation
    peklenski ogenj feu d'enfer
    v ognju biti être en feu
    biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
    iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
    priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
    podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
    kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
    podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu