Franja

affīgō (adfīgō) -ere -fīxī -fīxum

1. pripe(nja)ti, pritrditi (pritrjevati), pribi(ja)ti, prikovati, pritisniti (pritiskati) kaj na kaj, k čemu, pritakniti (pritikati), natakniti (natikati): adfigunt avide corpus Lucr., signa militaria adfixa... dempsit L.; z dat.: falces longuriis adfixae C., adf. aliquem terrae L. pribiti k zemlji, aliquem cruci L., Cu., T. na križ pribiti, križati, aliquem patibulo S. ap. Non., Cod. Th. obesiti, Prometheus adfixus Caucaso Ci., pilum equi graviter adverso pectori aff. Auct. b. Afr. z vso močjo zagnati konju v prsi, manum laevo lateri V., mentum pectori Q., sidera adfixa aetheriis cavernis Lucr., signa adfixa delubris (kot zmagoslavna znamenja) H. (prim.: domus spoliis hostium adfixis insignes L.), arma templo affixa Q., Hispania Tarraconensis affixa Pyrenaeo Plin. stikajoča se s...; redko s praep.: adf. litteram illam (K) ad caput Ci., eum cuspide ad terram (= terrae) L., Prometheus adfixus ad Caucasum Ci. Ithaca illa in asperrimis saxis... adfixa Ci. Pren.: metus ille vos habet, ne velut trabalibus clavis affixi corporibus haereatis Arn.

2. pren. pritrditi (pritrjevati), navezati (navezovati) na kaj, prikleniti (priklepati), prikovati: flammam adfixit lateri V. je zažgal stran, radicem terrae adf. V. v zemljo vtakniti, spustiti, homines in exigua parte terrae adfixi Ci., aliquem lecto (lectulo Sen. ph.) aff. H. prikleniti na bolniško posteljo, corpus adfigit humo divinae particulam aurae (= animum) H. (trdno) drži na tleh, alicui adfixum esse tamquam magistro Ci. priklenjen biti na koga, držati se ga, quibus in rebus me sibi ille adfixum habebit Ci. ep. me bo vedno imel na glavi, fastigio tuo (na svoj visoki stan) affixus es Sen. ph., pensis (na svoje naloge) affixa puella Tib., annus affixa foribus Tib. čakajoča pri..., tako tudi: iuvenes adfixi valvis (curiae) Val. Max.; med. držati se česa: Pallas adfixus lateri sinistro V. držeč se, apes adfixae venis V., clavum adfixus et haerens nusquam amittebat V., continentia cum ipso negotio sunt ea, quae semper affixa esse videntur ad rem neque ab ea separari possunt Ci.; occ. vtisniti (vtiskati), vcepiti (vcepljati) kaj (v glavo, srce): vidit Simonides ea maxime affigi animis nostris, quae essent a sensu... impressa Ci., causa in animo meo adfixa atque insita Ci., (lectionem) memoriae aff. Q. zapomniti, altius in animo sedent, quae pronuntiatio, vultus, habitus, gestus etiam dicentis affigit Plin. iun. — Od tod subst. pt. pf. adfīxa -ōrum n pribite in prikovane pritikline kakega posestva: Paul. (Dig.).

affingō (adfingō) -ere -fīnxī -fictum

1. upodabljaje prida(ja)ti, prinarediti (prinarejati): gallinarum cubilia aut exsculpta aut afficta firmiter Varr., multa natura aut adfingit aut mutat Ci., Minervae talaria pinnarum adfingunt Ci., nec ei manūs adfinxit Ci.; pren.: ut non tamquam citharoedi prooemium adfictum aliquod membrum esse videatur Ci. po zunanje dodan.

2. pren.
a) (v mislih) dostaviti (dostavljati), domisliti: qui nihil opinione affingat assumatque ad aegritudinem Ci., quia huic generi malorum non affingitur illa opinio Ci. se ne drži tista zmota.
b) k čemu si izmisliti (izmišljati), prilagáti, po krivem pritakniti (pritikati): multa rumor adfingebat Ci., affingunt rumoribus (kot govorico) Galli, quod res poscere videbatur C., quid res ipsa tulerit, quid error adfinxerit, quid invidia conflarit, intellegatis Ci., ne vera laus detracta neque falsa afficta esse videatur Ci., qui (poëta) peccat etiam, cum probi orationem affingit improbo Ci. kadar pritika besede poštenega človeka nepoštenjaku, homines affingentes vana auditis L., aff. novum crimen T.
c) sploh izmisliti (izmišljati): absurdum iocum, litteras Ap.

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

altruističen pridevnik
(o etični drži) ▸ altruista, altruisztikus

anima f

1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica

3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla

ānsa -ae, f

1. roč(aj), držaj: attritā pendebat cantharus ansā V., a. alvei, poculi, urcei O., rudentis Vitr. konec vrvi (z zanko), gubernaculi Vitr., staterae Vitr. škarje, v katerih se giblje prečka, ostii Petr. (železno) držalo ob vratih, crepidae Tib., Plin. ušesce ob podplatnem robu (skozi katero so se potegovali vezni jermeni); arhit. skoba, ki drži več kamnov skupaj: Vitr.

2. pren. povod, prilika: ansam quaerere Pl., quo plures det sibi tamquam ansas ad reprehendendum Ci., habere reprehensionis ansam aliquam Ci., sermonis ansas dare Ci.

assequor (adsequor) -sequī -secūtus sum (ad in sequī)

1. dohiteti, dospeti, doiti, doseči koga ali kaj, priti za kom; abs.: nunc sequere, adsequere Pl. ap. Varr., adsequere et retine Ter. poženi se za njo, da jo dohitiš, in Bruttios raptim, ne Gracchus adsequeretur, concessit L., Porcius deinde adsecutus cum levi armatura L., duces... paucos ad requiem dies sumunt, donec aquilae signaque legionum adsequerentur T.; z acc.: si enim es Romae, iam me adsequi non potes Ci. ep., ads. agmen refugientium, vehiculum Darei Cu., Pisonem... apud Coum insulam nuntius adsequitur T.; pren.: nonne modo pueros, modo adulescentes... adsecuta est senectus? Ci.

2. pren.
a) doseči (dosegati) koga ali kaj, izenačiti (izenačevati) se s kom: ita in utroque excellunt, ut nemo adsequi possit Ci., quem si adsequi posset Ci., merita (tua) non adsequar Ci., vim dicendi atque inventionis non assequuntur Q., ingenium alicuius aliqua ex parte ass. Plin. iun.
b) (kaj zaželenega) doseči (dosegati), dobi(va)ti, dokopati se (do) česa: honores gradatim singulos, eosdem honorum gradus, magistratus omnes sine repulsa, nullis comitiis imperium aut potestatem, laudem, immortalitatem Ci., quales viri idem adsequi nequiverint S.; z abl. instrumenti, modi ali s praep. per: quod non poterant vi, fraude adsequi temptant Cu., neque id quibus modis adsequeretur,... quidquam pensi habebat S., istam diem quomodo adsequitur? Ci. kako se drži tistega roka? per quorum sententias... id adsequantur, quod antea ipsi scelere et ferro adsequi consueverant Ci., in iis, per quae nomen est assecutus Q.; s finalnim stavkom: qua in re nihil aliud adsequeris, nisi ut... audacia tua cognoscatur Ci., pretio adsecuti sunt, ne navem darent Ci.; z inf.: Ci. (Pro Roscio Amer. 29, 80).
c) z umom doseči (dosezati), doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti: quod vis divina adsequi non possit, mens humana adepta est Ci.; z abl.: ads. aliquid cogitatione ali suspicione ali coniecturā Ci. domnevati, zavedati se, uganiti, quis tot ludibria fortunae... animo adsequi queat...? Cu.; z odvisnim vprašanjem: quae vestra defensio futura sit, coniecturā adsequi non queo Ci.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

auctor -ōris, m (fem. pri V. Aen. XII, 159, O. Fast. V, 192, VI, 709, L. XL, 4, Pr. V, 3, 32.; prim. še: quibus [avibus] auctoribus Ci.; nanaša se celo na neutr.: ingenio sibi auctore Ci., fatis auctoribus V., numine praescitionum auctore Amm.) (augēre) množitelj, pomnoževalec, spešitelj, pospeševalec, in to:

I. množitelj verjetnosti = spešitelj kakega mnenja, nazora, kake trditve, pripovedi, govorice idr.

1. porok, „vir“, potrjevalec, zagotovitelj, poverilec (poverjalec): ex bono viro, credo, audieras et bono auctore Ci., haec vos... ita audistis, ut auctorem rumorem haberetis sermonemque omnium Ci., auctori credere C., auctore certo comperisse Suet. ali certis auctoribus comperisse Ci. ep., C. iz zanesljivega vira, iz zanesljivih virov; z ACI: legati, auctores concilia Etruriae populorum de petenda pace haberi L. poslanci, ki potrjujejo, da...; z gen.: cuius (Cethegi) eloquentiae est auctor... Ennius Ci., auctor gravis rei magnae L.; pesn. = oznanjevalec: pluviae graculus auctor aquae O., lucis auctores... aves (sc. galli) Pr., futuri pessimus auctor somnus Sen. tr.

2. occ.
a) vzgled, vzor, predhodnik, prednik, učitelj, voditelj (vodnik): auctorem aliquem in aliqua re habere Varr., Cato omnium virtutum auctor Ci., habet istius facti clarissimos viros res publ. auctores Ci., Fabricios mihi auctores et Africanos... protulisti Ci., proximis auctor fui generandi liberos Cu. sem dal vzgled, Naevium, Plautum, Ennium accusant, quos hic noster auctores habet Ter. za predhodnike, habeo auctorem P. Servilium, qui ante me sententiam dixit Ci., Apollo auctor V. kot učitelj zdravilstva; poseb. o prvakih v kaki znanosti, zlasti v filozofiji = učitelj, pa tudi = izsledovalec, razlagatelj: Cratippo auctore Ci., po Kratipovem nauku, hoc eodem auctore Ci. po njegovem lastnem nauku, Pythagoras et Plato, locupletissimi auctores Ci., (Pythagoras) non sordidus auctor naturae verique H. izsledovalec pravega vesoljnega bistva, tako tudi: divini humanique iuris auctor celeberrimus Vell., iuris civilis auctor Gell.
b) porok za resničnost kakega zapisa, poročevalec; (verodostojen) pisec, zlasti zgodovinopisec: sine locuplete auctore atque teste Ci., divinus auctor Plato Ci., auctor (valde) bonus Ci. (popolnoma) zanesljiv porok, apud Homerum optimum auctorem Ci., Thucydidem auctorem probamus N., Polybius haudquaquam spernendus auctor L., summus auctor divus Iulius T., discrepat inter auctores L., rerum Romanarum auctor Ci. pisec rimske zgodovine, auctores rerum T. zgodovinopisci, Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., ab auctoribus tradita est res Cu.; od tod auctorem esse poročati, zagotavljati: ut Valerius Antias auctor est L., ut quidem auctores sunt L.; z ACI: nec pauci sunt auctores Cn. Flavium scribam fastos protulisse Ci., sunt, qui male pugnatum ab his consulibus in Algido auctores sint L., auctores sunt ter novenis punctis interfici hominem Plin. so ljudje, ki poročajo, Fabius Rusticus auctor est scriptos esse ad Caecinam Tuscum codicillos T.

II. spešitelj kakega ukrepa, sklepa, dejanja:

1. svetovalec (kot fem. svetovalka), podpornik; abs.: alium... verba mutare et pro auctore suasorem... dicere coëgit Suet.; pogosto v abl. aliquo auctore po čigar nasvetu, na čigar priganjanje (spodbujanje), na čigar povelje, ob čigar pritrditvi (odobravanju, odgovornosti): auctore me, te Kom. idr., eo auctore duxit Albini filiam Ci., auctore et consuasore Naevio Ci., auctore atque agente eo C., multis auctoribus C., auctoribus vobis L., Philippo auctore Cu.; pren.: ingenio sibi auctore Ci., auctoribus diis L., auctore eodem deo T., quibus (avibus) auctoribus Ci., fatis auctoribus V.; z gen.: deditionis auctor et suasor Ci., auctor ego (Iuno) audendi V., auctor mortis instabat (femina) V.; z dat.: ille legibus Caecilii Metelli contra auspicia ferendis auctor Ci.; z ad: adiutores, auctores hortatoresque ad me restituendum multi fuerunt Ci.; z in in abl.: in restituendo auctorem fuisse Ci., hunc in omni procuratione rei publ. actorem auctoremque habebant N. (gl. actor); poseb. auctorem esse alicui = svetovati komu: ut auctores aliis fuerunt Ci., furens miles aderat nullo duce: sibi quisque auctor T., Cotta profectionis auctor non fuerat C., patri auctor fuerat dedendi regnum Cu., auctor senatui fuit decernendi, ut... Suet., ceteris auctor (fui) ad te adiuvandum Ci. ep.; s finalnim stavkom: mihique, ut absim, vehementer auctor est Ci. ep., illi magnopere auctor fui, ne differret tempus petitionis suae Brutus in Ci. ep.; tudi brez dat.: auctor non sum, ut te urbi committas Ci. ep., auctoribus, qui aderant, ut sequeretur L.; z ACI ali samin inf. (kadar se navaja le vsebina nasveta): ego... tibi non sim auctor, si Pompeius Italiam relinquit, te quoque profugere Atticus in Ci. ep. (Ad Atticum), ille... Thracum populis fuit auctor amorem in teneros transferre mares O., auctor est adverso scalpello subsecare Cels.; (glede na) kaj? čemu? s samim acc., a le z neutr. pron.: quid mihi nunc es auctor, Simo? Pl., idne estis auctores mihi? Ter., a me consilium petis, quid sim tibi auctor, in Siciliane subsidas an ut... proficiscare Ci. ep.

2. occ. potrditelj (drž.pr.) v zvezi patres auctores fiunt starešinstvo (senat) potrdi narodni sklep: patres ante auctores fieri coëgit Ci., si patres auctores fierent L., patres auctores facti L.

3.
a) početnik, začetnik, povzročitelj, sprožitelj, osnovatelj, izvršilec, storilec, stvaritelj (stvarnik): nemo civis libertatem potest amittere, nisi ipse auctor factus est Ci., suam culpam auctores ad negotia transferunt S., nec auctor quamvis audaci facinori decrat L., Aesopus auctor hanc materiam repperit Ph. je prvi...; pogosto z gen.: auctor illius iniuriae, sceleris, salutis meae Ci., non exstinctor, sed auctor incendii Ci., haudquaquam par gloria sequitur scriptorem et auctorem rerum S., auctores Cadmeae occupandae N., auctor clamoris, honoris, meritorum O., vulneris V., O., teli V., O., Sil., caeci ictus Sil., plagae, funeris, mortis O., necis Suet., frugum V., muneris O., Mart. darovalec (-ka), auctor armorum Hirt. (gl. arma), defectionis Cu.; occ.
b) drž.pr. v zvezi auctor legis ali senatūs consulti, tudi samo auctor = α) sprožitelj, svetovalec = predlagatelj: quarum legum auctor fuerat, earum suasorem se haud dubium ferebat L., auctore (sc. senatus consulti) Fabio consule L., leges captis iustissimus auctor imposuit O. ali leges feret iustissimus auctor O. zakonodajalec, Valerius Flaccus, turpissiamae legis auctor Vell., Lycurgus durissimarum Lacedaemoniis legum auctor Q. dajalec. β) svetovalec = kdor svetuje, naj se sprejme kak zakonski predlog ali izvrši kak sklep, priporočitelj, podpiralec (s svojim glasom in ugledom), zagovornik, vzdrževalec: multarum legum aut auctor aut dissuasor Ci., Munatium Plancum... auctorem senatus consulti incusant T.
c) ustanovitelj, utemeljitelj, osnovatelj, graditelj, podjetnik, stvaritelj kakega umotvora, umetnik: Troiae ali Ilicae urbis auctor V., Graia quis Italicis auctor posuisset in oris moenia quaerenti sic... unus rettulit O., murorum Romulus auctor Pr., templi auctor L., Potitius auctor (sc. arae maximae) V., certamen... Olympiorum initium habuit auctoremque Iphitum Eleum Vell., auctores imperii Rom. conditoresque Plin., a. statuae et tabulae pictae, statua incerti auctoris Plin., a. amplissimorum operum Suet.; poseb. še stvaritelj kakega slovstvenega dela, pisatelj: scripta auctori preniciosa suo O., Latini auctores Q., lectio multorum auctorum Sen. ph., sine auctore notissimi versus Suet. brezimni; z gen.: carminis a. H., carminum a. Q., eius operis (te vrste) auctores Q., belli Alexandrini Africique et Hispaniensis incertus a. Suet., utriusque linguae auctores Suet.
č) iznajditelj, izumitelj, zavetnik, bog zaščitnik: Lacedaemonii auctores istius vitae Ci., nihil auctor Apollo subvenit V., sum tamen inventrix auctorque ego (Minerva) carminis huius O. iznajditeljica in izumiteljica, agis carminibus grates et dis auctoribus horum O., a. lucis (= Apollo) O., nec prosunt elegi nec carminis auctor Apollo Tib., a. citharae liquidaeque palaestrae (= Mercurius) Lucan.
d) začetnik kakega rodu, praoče: mihi Tantalus auctor O., a. generis V., O., Cu., Suet., propaginis tantae O., gentis, originis Suet., sanguinis ultimus auctor V., Brutus... praeclarus auctor nobilitatis tuae Ci., auctore ab illo ducit originem H.

III. jur. zastopnik v splošnem pomenu, branitelj, besednik, zagovornik, zavetnik, porok, priča: auctor beneficii populi Rom. defensorque periculi Ci., libertatis adiutores complecti debetis, servitutis auctores sequi non debetis Ci., legem iudiciariam tulit iudiciorum et iuris auctor Ci., a. sententiae, societatum, querellarum Ci., praeclarus auctor civitatis suae Ci., imperitus adulescens... sine collegis,... sine auctore, sine fictore Ci.; od tod occ.
a) kake lastnine zastopnik ali porok, ki se ga drži tožnik: actio est in auctorem praesentem Ci.; pesn. = lastnik: a. vaccae O.; zlasti zastopnik prodajane lastnine, ki kupcu jamči pri prodaji lastninsko pravico, navidezno = prodajalec: nec vobis auctor ullus est nec vosmet estis ulli Pl., nunc auctorem dedit mihi Apoecidem Pl., a. fundi, a malo auctore emere Ci.
b) zastopnik ali skrbnik kake ženske v pravnih zadevah, uveljavljevalec njene volje (volja, izrečena od kake ženske, je bila pravnoveljavna le ob privolitvi njenega skrbnika): Dig., maiores nostri nullam ne privatam quidem rem agere feminas sine auctore voluerunt L., quod mulier sine tutore auctore promiserit Ci. prez pravilne privolitve svojega skrbnika, deberi viro dotem, quam (mulier) nullo auctore dixisset Ci., si illa in tutela Flacci fuit, quaecumque sine hoc auctore est dicta dos, nulla est Ci. brez njegove privolitve, nubit genero socrus nullis auctoribus Ci. brez privolitve sorodnikov po očetu (kot varuhov); prim.: nuptiarum auctores Ci. (o sorodnikih po očetu kot varuhih).

aurīga, star. in vulg. ōrīga, -ae, m (aureae ali ōreae vajeti, agere; prim. ōs, ōris)

1. ki drži vajeti = voznik: Varr. (z acc. pl. origas), aurigae... ita currus collocant, ut... C., non auriga piger H., Phaëthon currus auriga paterni O.; poseb. voznik v cirkuških igrah, dirkač: Suet., ut auriga indoctus e curru trahitur, operitur, laniatur, eliditur Ci. fr., instat equis auriga suos vincentibus H.; pesn. pri subst. fem. = voznica: nec currūs usquam videt aurigamque sororem V.; pren.: velut auriga rectrixque membrorum anima Col. vodnica in vladarica.

2. pren.
a) krmar: aurigam video vela dedisse rati O.
b) ozvezdje Voznik: Col., Hyg., Vitr., Auriga sub laeva Geminorum abductus parte feretur Ci. poet.

ausgemacht dogovorjen, domenjen, Blödsinn: čist, popoln; ausgemacht! zmenjeno!, drži!

bavette [bavɛt] féminin slinček, otroški naprsni prtiček; del predpasnika, ki pokriva prsi; spodnji del bočnika

tailler une bavette klepetati
il est encore à la bavette mleko se ga še drži

bēne

A) avv.

1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba

C) inter.

1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!

2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

Č) m relig.

1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

2.
il sommo Bene relig. Bog

3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom

4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba

5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.

bersaglio m (pl. -gli) tarča, cilj:
colpire, mancare il bersaglio zadeti, zgrešiti tarčo
colpire il bersaglio pren. doseči namen
essere il bersaglio di attacchi pren. biti tarča napadov
è il bersaglio della sfortuna pren. smola se ga drži

biberon [bibrɔ̃] masculin steklenica s cucljem (za dojenčke)

nourrir un enfant au biberon umetno hraniti otroka (s stekleničko s cucljem)
être à l'âge du biberon biti še dojenček
il est encore au biberon (figuré) mleko se ga še drži okoli ust

bird [bə:d] samostalnik
ptič, ptičica
sleng deklica, dečko, oseba
ameriško, sleng navdušenec; čudak

figurativno old bird lisjak, zvitorepec, tič
to do s.th. like a bird zelo rad, z lahkoto kaj narediti
bird of calm vodomec
the early bird catches the worm rana ura zlata ura
cock bird ptičji samec
birds of a feather flock together ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu gode
fine feathers make fine birds obleka dela človeka
to give the bird zavrniti, odkloniti, izžvižgati
a bird in the hand is worth two in the bush boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi ga
hen bird ptičja samica
to hit the bird in the eye v črno zadeti
bird of Jove orel
bird of Juno pav
to kill two birds with one stone dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubiti
a little bird told me so nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedal
bird of paradise rajska ptica, rajčica
an old bird is not caught with chaff star lisjak ne gre na limanice
bird of passage ptica selivka
bird of prey ptica roparica
a queer (gay) bird čudak (veseljak)
a wise old bird zvitorepec

biti cepljen na kaj frazem
neformalno, lahko izraža negativen odnos (oboževati kaj) ▸ oda van érte, rámegy, gerjed
Nihče od naju ni cepljen na te praznike. Lepša so spontana presenečenja. ▸ Egyikünk sincs oda ezekért az ünnepekért. Jobbak a spontán meglepetések.
Zagotovo drži, da so nekateri bolj "cepljeni" na denar kot drugi. ▸ Biztosan igaz, hogy egyesek jobban „gerjednek” a pénzre, mint mások.
Takšen dizel je seveda cepljen na športne rezultate in manj na brezpogojno varčevanje. ▸ Egy ilyen dízel természetesen inkább a sportos teljesítményre megy rá, mint a feltétlen gazdaságosságra.

boiter [bwate] verbe intransitif šepati (tudi figuré)

boiter de la jambe gauche šepati z levo nogo
cette table boite ta miza se maje
votre explication boite vaša razlaga šepa, ne drži, je napačna

bólje better

bólje in bólje, vedno bólje better and better
čim prej tem bólje the sooner the better
toliko bólje so much the better
tem bólje all the better
oziroma bólje (rečeno) or rather
bólje je (vzeti...) it is preferable (to take...)
zaradi tega mi ni prav nič bólje I am no whit the better for it
gre mu (ekonomsko) bólje he is better off
sedaj mi gre (zdravstveno) bólje I am getting better now
bólje bi storil, če bi ostal doma you'd better stay at home, pogovorno you better stay at home
bólje ne! (= tega Vam ne svetujem) you had better not!
sinoči, oziroma bólje rečeno, davi smo imeli vihar last night, or rather, this morning there was a storm
ni mogel napraviti bólje kot... he could not have done better than...
bólje se počutiti to feel (ali to be) better
posli gredo bólje business is improving
obrniti se, spremeniti se na bólje to change for the better
bólje drži ga kot lovi ga a bird in hand is worth two in the bush