Franja

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

dividere^*

A) v. tr. (pres. divido)

1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele

2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj

3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom

B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)

1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino

2. razdeliti se

3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni

4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov

doceō -ēre, docuī, doctum

1. učiti, poučiti (s)poročati, naučiti, razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), (po)kazati, dokaz(ov)ati, povedati, naznaniti (naznanjati), (s)poročati komu kaj; abs.: studium discendi et docendi Ci., cum doceo et explano Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., fas est ab hoste doceri O. učiti se, ut docebimus Plin., homines dum docent, discunt Sen. ph., ut docui (kot vrinek) Lact.; z acc. personae: d. iuventutem Ci., posteros Q., te tua fata docebunt V.; z acc. rei: d. omnia Ter., ius civile Ci., testudines, quas iidem captivi docuerant C., nec eventus modo hoc docet L., hoc ipsum littera prisca docet O.; z acc. personae in rei: d. aliquem artes, litteras Ci., quis eum musicam docuerit N., quod me docuit usus Plin. iun.; v pass. se acc. rei ne spremeni: haec (acc.) ab his docebantur C. to so jih ti učili, doctus militiam S. fr., doctus iter melius H., pauca docendus eris O., docetur blanditias Sen. rh.; nam. acc. rei skloni s praep.: quis enim de isto genere non docuit? Ci., mori maluit quam de his rebus Sullam doceri Ci., praemittit, qui de suo adventu doceant C., quod (kar) de lacu Albano docuisset L., ad quam (legem) non docti, sed facti … sumus Ci.; z abl., odvisnim večinoma od kakega izpuščenega glagola v inf.: eum docere fidibus (sc. canere) Ci. na strune brenkati, equo armisque (sc. uti) L. jezditi in uporabljati orožje, optimis disciplinis doceri Ap.; z adv.: docere eum Latine (sc. loqui) Ci.; z inf.: contemnere volnus consuetudo docet Ci., d. rapere Sabinas Pr., resonare doces Amaryllida silvas V.; z ACI: doceat eum virum bonum esse Ci., nunc te docent Gaviam civem Romanum fuisse Ci., Drappes, quem captum esse a Caninio docui Hirt.; pass. z NCI: pueri aequitatem defendere docentur Ci., citharizare doctus est a Dionysio N., at illa multo optuma rei publicae doctus sum, hostem ferire, … S., miscere coetus histrionali studio doctus T.; z odvisnim vprašanjem: ut doceant eum, qui vir Roscius fuerit Ci., nunc, qua ratione quod instat expedias, paucis docebo V., ipse docet, quid agam O.

2. occ.
a) (v gledališču) igralce dramsko igro igrati učiti, naučiti, dramsko igro prikazovati dati (gr. δρᾶμα διδάσκειν): Gell. (XVII, 21, 42), cum Orestem fabulam doceret Euripides Ci., hic Livius primus fabulam … docuit Ci., qui docuere togatas H., (Claudius) ad fratris memoriam … comoediam quoque Graecam … docuit Suet.
b) drž.pr. (sodnika, oblast) o čem poučiti, obvestiti, poročati jim o čem: d. iudices de eius iniuriis Ci., aliquem de causa Ci., d. causam Ci. razložiti, razvijati, qui (legati) senatum docerent de caede fratris S.
c) (kot učitelj) učiti, poučevati, učiteljevati, predavati: d. pueros, adulescentes, adulescentulos Ci., te tantā mercede nihil sapere docuit Ci., in Bithynia oratorias litteras d. Lact. predavati o govorništvu; abs.: Tyrannio docet apud me Ci. ep. predava, homo minus aptus ad docendum Ci., d. Romae Sen. rh., Suet., peregre, Latine Suet. — Adj. pt. pf. doctus 3, adv. -ē

1. dobro izšolan, naučen, izučen, v znanosti izobražen, učen, izveden v čem, vešč česa, čemu ali v čem
a) še bolj participialno: doctā prece blandus H. z naučeno prošnjo, d. puella Tib. ki zna peti in se spozna na pesništvo, puella Musā Sapphicā doctior Cat.; z acc. rei: dulces docta modos H. ki se je naučila.
b) čisto adjektivno: homo doctus et sapiens, Plato vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., docta civitas Ci. (o Sirakuzah), doctissimi homines Ci.; z abl. instrumenti: et Graecis litteris et Latinis doctus Ci. učen v … , Graecis doctior Eutr.; z gen.: doctissima fandi V. zelo izurjena v govorjenju, d. iuris civilis Gell., grammaticae Prisc., utriusque linguae doctissimus Aug.; s praep.: in (pri) parum fausto carmine docta O., carmine ab omni ad delinquendum doctior esse potest O. — Subst. doctus -ī, m (v znanosti) izobražen mož, izobraženec, učen mož, učenjak: Sen. ph., Q.; klas. le v pl.: quae omnes docti atque sapientes summa bona esse dixerunt Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H. naj smo se tega učili ali ne; tako tudi superl. doctissimi Ci. najbolj učeni možje, največji učenjaki. — Enalaga: doctissimae voces Pythagoreorum, doctissimi sermones Ci., doctissimus sermo Plin. iun., carmina docta Tib., docta lingua O. zgovoren, ars O. vešča, d. artes Aus. znanosti, labor Ph., d. libelli Mart. učene, doctissimi libri Q. — Adv. doctē, komp. doctius, superl. doctissimē: docte et sapienter dicere Pl., docte perdoctus Pl. dobro naučen, docte et delicate Poeta ap. Ci., luctamur doctius H. bolj učeno, litteris Graecis atque Latinis iuxta atque doctissime eruditus S.

2. met. izurjen, spreten; pri Kom. tudi = pameten, premeten, zvit: nostri, usu docti (pt.), haec reperiebant remedia C., doctus aetate et usu L., doctae sorores (sc. Musae) O. izurjene v svoji umetnosti, d. manus O., d. falx Pr.; z inf.: doctus sagittas tendere H. izurjen v napenjanju loka, docta psallere Chia H. spretna citrarka; numquam accedo, quin abs te abscedam doctior Ter., doctus ad malitiam Ter., nimis doctus ille est ad maleficiendum, dolus doctus, docte atque astu, docte fallere Pl.

domestic¹ [dəméstik] pridevnik (domestically prislov)
domač, hišen, družinski; udomačen, krotek; poselski
ameriško domače novice v časopisu

domestic affairs domače zadeve, notranja politika
domestic animal domača žival
domestic appliances gospodinjski aparati
domestic cattle koristna, porabna živina
domestic consumption domača poraba
domestic drama meščanska drama
domestic policy notranja politika
domestic remedy domače zdravilo
domestic trade notranja trgovina
ameriško, mornarica domestic voyage obalna plovba

dramatik samostalnik
(pisec dramskih del) ▸ drámaíró, színműíróHenrik Ibsen (1828–1906) velja za enega najpomembnejših svetovnih dramatikov. ▸ Henrik Ibsent (1828–1906) a világ egyik legjelentősebb drámaírójaként tartják számon.

dramátski dramatic

dramátska umetnost drama
dramátska kritika dramatic criticism

drámski

drámsko gledališče drama theatre; playhouse

entrailles [ɑ̃traj] féminin pluriel drobovje; vieilli črevesje; notranjost; figuré nedra, srcé

les entrailles de la terre notranjost, nedra zemlje
sans entrailles brezsrčen
avoir des entrailles imeti čuteče srce
il n'a pas d'entrailles on je brez srca, neusmiljen
ce drame m'a pris aux entrailles ta drama me je globoko pretresla
être remué jusqu'au fond des entrailles biti pretresen do dna srca
sentir crier les entrailles čutiti glad, biti zelo lačen

famille [famij] féminin družina, rodbina; družinski krog

au sein de la famille v družinskem krogu
en famille med seboj, v najožjem družinskem krogu
affaire féminin, air masculin, caveau masculin, drame masculin de famille družinska zadeva, podobnost, grobnica, drama
chef (ali: soutien masculin) masculin, fête féminin de famille družinski glavar, praznik
droit masculin, nom masculin de famille rodbinsko pravo, ime
fils masculin de famille mladenič iz dobre, premožne družine
membres masculin pluriel de la famille družinski člani
famille de mots besedna družina
vie féminin de famille družinsko življenje
famille nombreuse številna družina
famille ouvrière, d'ouvrier delavska družina
famille des cuivres de l'orchestre skupina pihal v orkestru
être de bonne famille biti iz dobre družine
être chargé de famille imeti otroke

glasben pridevnik
(o glasbi) ▸ zenei, zenés, zeneVeč desetletij imate dober vpogled v vso slovensko glasbeno sceno. ▸ Évtizedek óta jó rálátása van az egész szlovén zenei életre.Vsi bi želeli imeti svoj izdelan glasbeni slog, a le malokdo ga premore. ▸ Mindannyian szeretnénk, ha saját, kidolgozott zenei stílusunk lenne, de csak kevesek képesek erre.Povezane iztočnice: glasbena želja, glasbena šola, glasbena drama, glasbena pravljica, glasbena vzgoja, glasbeni film, glasbena umetnost

glásben (-a -o) adj. musicale; di, della musica:
glasbena kaseta musicassetta
glasbena lestvica scala musicale
film., rad. glasbena oprema sottofondo
glasbena zgodovina storia della musica
glasbena vzgoja educazione musicale
glasbena šola scuola di musica
glasbena akademija conservatorio
glasbena revija rivista di musica
glasbena spremljava accompagnamento musicale
glasbena oddaja trasmissione musicale
glasbena skrinja radiogrammofono a mobile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
glasbena drama dramma in musica
glasbena medigra intermezzo musicale
glasbene vilice diapason
glasbeni bienale biennale di musica
glasbeni avtomat juke-box
glasbeni inštrumenti strumenti musicali
film. glasbeni komentar commento musicale
glasbeni okrasek abbellimento musicale, fioritura
glasbeni stavek tempo, movimento
glasbeni venček quodlibet

glasben|i (-a, -o) musikalisch; Musik- (avtomat der Musikautomat, direktor Musikdirektor, kritik der Musikkritiker, leksikon das Musiklexikon, pedagog der Musikpädagoge, prenos Musikübertragung, večer Musikabend, akademija die Musikhochschule, die Musikakademie, drama das Musikdrama, nagrada der Musikpreis, šola die Musikschule, terapija die Musiktherapie, vzgoja die Musikerziehung, gledališče das Musiktheater, življenje das Musikleben); -musik (spremljava die Begleitmusik, Hintergrundmusik)
glasbena umetnost die Tonkunst
glasbene vilice množina die Stimmgabel, die Klanggabel
glasbeno delo Werk der Musik/Werk der Tonkunst
glasbeno nadarjen musikbegabt

idejn|i (-a, -o) ideell; Ideen- (krog der Ideenkreis, pojem der Ideenbegriff, drama das Ideendrama, vsebina der Ideengehalt)
idejni projekt der Vorentwurf
idejna usmeritev die Geistesrichtung
idejno reven ideenarm

injouable [ɛ̃žwabl] adjectif, théâtre neuprizorljiv

drame masculin injouable drama za branje

karaktêren de caractère

karakterna drama pièce ženski spol de caractère
karakterni igralec acteur moški spol qui joue les rôles de caractère; premier rôle
karakterna vloga (gledališče) rôle moški spol de caractère

karaktêren (-rna -o) adj.

1. (značajski) di, del carattere; caratteriale:
karakterne lastnosti tratti del carattere
biol. karakterne značilnosti habitus

2. pren. (značajen, vztrajen) di carattere:
karakterna oseba persona di carattere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. karakterni igralec caratterista
lit. karakterna drama dramma di carattere

karaktêren de carácter

karakterni igralec característico m
karakterna vloga papel m de carácter
karakterna drama drama m de carácter

Knoten, der, (-s, -) vozel (tudi [Schiffahrt] Schifffahrt); (Verdickung) odebelina, grčica, zdebelina, bunčica, vozliček; im Holz: grča; (Gichtknoten) grčica; bei Pflanzen: kolence, koleno; Technik grudica; (Straßenknoten, Bahnknoten) vozlišče, križišče; im Drama: zaplet; im Haar: figa; einen Knoten machen/binden narediti vozel; einen Knoten lösen/aufmachen razvezati, razvozlati; einen Knoten haben figurativ imeti neko težavo v sebi; Pflanzenkunde durch Knoten abgeteilt kolenčast

kontroverzen pridevnik
(ki deli mnenja; sporen) ▸ megosztóGre za kontroverzni šov, v katerem seksa in nasilja ne manjka. ▸ Egy megosztó show-ról van szó, amelyből nem hiányzik a szex és az erőszak.
Drama sodi med Ibsenova najbolj kontroverzna besedila. ▸ A dráma Ibsen legmegosztóbb művei közé tartozik.
Že desetletja veljajo za eno najbolj kontroverznih skupin na Balkanu, ki pogosto izzove vroče razprave. ▸ Már évtizedek óta a Balkán egyik legmegosztóbb, gyakran tüzes vitákat kiváltó együttesének számítanak.
77-letni modni ustvarjalec Karl Lagerfeld je bil vedno po svoje ekscentričen in kontroverzen, tako v modnem svetu kot tudi v zasebnem življenju. ▸ Karl Lagerfeld, a 77 éves divattervező mindig excentrikus és megosztó volt a maga módján – mind a divat világában, mind pedig a magánéletében.
Trump je svojo kampanjo začel s številnimi kontroverznimi izjavami. ▸ Trump számos megosztó kijelentéssel kezdte a kampányát.
Sicer pa nemški oblikovalec ni znan le po svojem delu, temveč tudi po kontroverznih izjavah, s katerimi je užalil že marsikatero zvezdnico. ▸ Egyébként pedig a német tervező nemcsak a munkájáról híres, hanem megosztó kijelentéseiről is, amelyekkel már számos hírességet megsértett.

legitimate¹ [lidžítimit] pridevnik (legitimately prislov)
zakonit, postaven, zakonski, legitimen; upravičen pravi

legitimate drama drama literarne vrednosti
sleng the legitimate literarna drama