Franja

boō -āre -āvī (izpos. βοάω) rjuti, na ves glas vpiti, kričati, glasno doneti, odmevati: Varr., boat calum fremitu virûm Pl., boando purgant ravim Ap.; z acc.: fidem deûm boare Ap. bogove glasno prositi zaščite; z neodvisnim govorom: Ap., „redde meum“! toto voce boante foro O. — Soobl. bovō -āre (tvorba iz bōs, bovis najbrž iz ljudske etimologije ali po slovničarjih): clamore bovantes Enn. ap. Varr. (o živalih).

concinō -ere -cinuī -centum (cum in canere)

I. intr.

1. skupaj, soglasno, skladno (za)peti
a) (o živalih): ad vada Maeandri concinit albus olor O. pojo jate belih labodov, intempestā nocte galli … concinentes Sid.
b) (o ljudeh): faxo, ne iuvet vox ista VETO, quae nunc concinentes collegas nostros auditis L. s katerim, kakor slišite, soglasno kliče „veto“ zbor naših tovarišev, ubi (chorus) certis numeris ac pedibus … consensit atque concinuit Col.; z dat. personae komu s kakim glasbilom pritegniti (pritegovati), spremljati koga: tragoedo pronuntianti c. Suet.; occ. (o trobilih) skupaj, hkrati (za)doneti, (za)zveneti, oglasiti se: concinunt tubae L., ubi signa concinuissent L., cornua ac tubae concinuere T.

2. pren. skladati se, zlagati se, ujemati se: Stoici cum Peripateticis re concinere videntur, verbis discrepare Ci., videsne, ut haec concinant? Ci., — omnibus inter se concinentibus mundi partibus Ci. — Od tod adv. pt. pr. concinenter soglasno, skladno, v skladu: Iulian. ap. Aug. —

II. trans.

1. kaj skupaj, v zboru, soglasno, skladno (za)peti: haec cum concinuntur Ci., c. carmina Cat., „aelinon“ invitā lyrā O., carmen ad clausas fores O., tristia semper amanti omina non albae concinuistis aves O. črne ptice ste v zboru pele žalne prerokbe, tako tudi o eni ptici: nigraque funestum concinit omen avis Pr. naznanja kričaje; undique concinentes SALVA ROMA … Suet.; occ. (o vojaških trobilih): stridor lituûm clangorque tubarum non pia concinuit cum rauco classica cornu Lucan.

2. pren. opevati, v pesmi(h) slaviti: concines maiore poëta plectro Caesarem H., concines laetosque dies et Urbis publicum ludum H., c. laudes Iovi Tib.

entgegenhallen doneti/zadoneti ... naproti

entgegenschallen doneti/zadoneti naproti

fremō -ere -uī (-itum) (prim. gr. μορμύρω hrumim, lat. murmurare, murmur, sl. mrmrati; prim. še gr. βρέμω bučim, βρόμος šum, βροντή [iz *βρομτή] grom) —

I. intr.

1. votlo (zamolklo) doneti, bobneti, bučati, hrumeti, šumeti, vršeti: ventus ubi … speluncas inter magnas fremit Lucr., fremunt ripae V., viae laetitiā ludisque plausuque fremunt V., omnes magno circum ore fremebant V. so na glas tarnali, festisque fremunt ululatibus agri O., fremit tota domus O. Lydia tota fremit O., po vsej Lidiji se razlega glas, fremunt inmani turbine venti O. piskajo, tulijo, rumor fremit in theatro Ph. zamolkel glas (= govorica) gre po gledališču, fremens Propontis ali tumidā fremit Hister aquā Val. Fl., montes undaeque fremunt Stat.

2. prhati, hrzati, rezgetati, sopsti, pihati (od jeze): fremit equus V., O., fremens equus H., stimulos frementi adiciunt O.

3. rjuti, tuliti: leonum est fremere vel rugire S. fr., canum … mollia ricta fremunt Lucr., leo fremit ore cruento V., lupus fremit V., O., fremunt tigres Val. Fl., leo in viros potius quam in feminas fremit Plin. zarjove rajši na moške … ; pesn. o abstr.: in Ausonia arena terror fremit Mart. (terror = homines terrens leo).

4. mrmrati, godrnjati ob čem (zoper kaj, nad čim): cuncti simul ore fremebant Dardanidae V. so glasno pritrjevali, laetitiā fremunt V. zamrmrajo od veselja, cuncti fremebant caelicolae adsensu vario V., superi vario sermone fremebant O. so marsikaj mrmrali, so glasno tožili, illa (Fama) fremens habitat sub nubibus imis Val. Fl., non tulit instantem animisque frementem V. od togote z zobmi škripajočega, fremant omnes licet, dicam, quod sentio Ci., fremebat tota provincia Ci., adversus iniuriam decreti fr. L., Volscos Aequosque fremere ob communitam Verruginem L., patres … pro amissis honoribus fremere L. —

II. trans. na kaj mrmrati, nad čim godrnjati, kaj mrmraje (godrnjaje, nejevoljno), izjavljati, zaradi česa se vznevoljiti; s pronominalnim obj.: uno omnes eadem ore fremebant V. vsi so enako godrnjali, hoc frementes Galli H., haec fremunt plebes L., quae ipsi inter se fremere occulti soliti erant L.; (redko) z nominalnim obj.: hymenaeum fremunt aequales Pac. fr.; z ACI: Arrius consulatum sibi ereptum fremit Ci. ep., falsas esse et a scriba vitiatas (litteras) fremebant L., militibus urbem se oppugnaturos frementibus L. ko so vojaki mrmraje izjavljali, adesse legiones gaudio alacres fremunt L. vzradoščeni živahno govore, epistulae … frementes fibulas tribunicias ex auro geri Plin., miles non virtute se, sed proditione victum fremebat T., palam in agmine fremebant, non se ultra famem, insidias legatorum toleraturos T.; occ. (redko) z nominalnim obj.: godrnjaje, hrupno, srdito zahtevati kaj, dehteti po čem, siliti na kaj: bellum Acc. fr., arma amens fremit V., fremit arma iuventus V.; z ACI: Pedum … omni vi expugnandum ac delendum senatus fremit L.; s finalnim stavkom: fremente … milite, ne suetam requiem … opperiretur T.

herunterschallen doneti dol

inter-sonō -āre vmes doneti, zveneti, peti: mediis intersonat Orpheus remigiis Stat. poje sredi veslačev.

ob-strepō -ere -puī (ob in strepere)

1. (za)šumeti ob (pri) čem, na(s)proti (za)šumeti, nasproti (za)doneti, (za)vršati, (o)glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)hrumeti, hrupeti: O., Suet., obstrepit avis Sen. tr. poje pri tem, obstrepentes venti Cu. nasproti vršeči, nihil sensere obstrepente pluvia L. zaradi šumečega (peliskajočega) dežja, fremitus obstrepit totā contione Cu.; z dat.: o. portis L. hrumeti ob vratih, mare Bais obstrepit H. buči ob bajskih obalah, matutinis obstrepit alitibus Pr. kriči kakor za stavo s petelini; pass. (trans.): locus, si non obstreperatur aquis O. ko bi okrog njega ne šumelo vodovje; tako tudi pren.: quae in Cn. Pompeium … congesta sunt … fremitu invidiae … obstrepuntur Val. Max.

2. occ.
a) napasti (napadati), (o)glušiti: irritis precibus surdas principis aures Plin. iun.
b) kakega govornika s hrupom (z)motiti, prevpiti, preseka(va)ti, ustaviti (ustavljati) komu besedo (govor), seči (segati) komu v besedo: Q., Tib. idr., obstrepunt subinde cuncti Hermolao Cu., alter alteri obstrepere L., obstrepere omnes, hostem atque parricidam vocare S.; brezos.: eos contio audit; decemviro obstrepitur L.; pass. (trans.): eius modi res … obstrepi clamore militum videntur Ci.
c) ovreti (ovirati), na poti (v napoto) biti, (u)braniti, preprečiti (preprečevati) komu, delati (narediti) komu težave, napasti (napadati) koga: Plin., Sen. tr., Gell., Fl., o. alicui litteris Ci., conscientiā obstrepente dormire non possunt Cu.

odločíti i odlóčiti -im
1. odločiti, riješiti, rešiti: komisija je odločila
2. donijeti, doneti odluku, rješenje, rešenje: o tem bo odločilo sodišče
3. odvojiti: odločiti slabo od dobrega
4. ukloniti: odločiti del svojih knjig iz knjižnice
5. odrediti: to mesto je odločeno zanj

osréčiti -im usrećiti, odnijeti, doneti sreću

per-crepō -āre -uī (per in crepāre)

1. intr. glasno doneti (zveneti, odmevati): locum illum litoris percrepare totum mulierum vocibus cantuque symphoniae Ci.

2. trans. glasno oznanjati (razglašati): pugnam Luc. ap. Non.

pritovóriti -im donijeti, doneti na tovarnoj životinji: karavana je pritovorila pšenico; vsak dan pritovoriti z oslom sod vode

thud [ɵʌd]

1. samostalnik
zamolkel udarec ali padec; bobnenje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
bobneti, votlo doneti; težko udariti (a drum po bobnu)

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

zamožíti -im, zamoži -ite, zamožil -ila donijeti, doneti u miraz: zamožiti komu kaj; zamožila mu je hišo

creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

creux masculin de la main sredina dlani
assiette féminin creuse globok krožnik
brique féminin creuse votlak (opeka)
chemin masculin creux soteska
classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
dent féminin creuse votel zob
heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
viande féminin creuse nezadostna hrana
yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
tête féminin creuse prazna glava
avoir le nez creux imeti dober nos
avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
rêver creux (figuré) bedé sanjati
il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
sonner creux votlo doneti

lāmentum -ī, n (indoev. onomatop. kor. *lā (manj artikulirano) kričati, lajati; prim. skr. ráyati laja, gr. λαίειν doneti, lat. lātrāre = sl. lajati = hrv. lȁjati = let. lāt = lit. lóti, got. laian psovati) javk, jok in stok, jok in vek, vik in krik: fletus ac lamentum Vulg., assumere lamentum super aliquem Vulg.; večinoma v pl. = javki, javkanje, tarnanje, vekanje, stokanje, (o)tožen vik (krik), milo (žalostno) kričanje: ira deorum hanc eius satellitibus iniecit amentiam, ut sine exsequiis, sine lamentis, sine laudationibus, sine funere … ambureretur abiectus Ci., Solonis … elogium, quo se negat velle suam mortem dolore amicorum et lamentis vacare Ci., si se lamentis muliebriter lacrimisque dedet Ci., lamenta virûm Lucr., parcere lamentis L., lamentis gemituque … tecta fremunt V., planctus et lamenta T., lamenta ac lacrimas cito, dolorem et tristitiam tarde ponunt T., quem casum neque … ambitiose neque per lamenta rursus ac maerorem muliebriter tulit T.; metaf.: lamenta (sc. gallinae) Plin. otožno kokodakanje.

odmeva|ti [é] (-m) echoen; widerklingen, zurückschallen, widerhallen; (doneti) nachhallen, nachklingen; glasba, kričanje: ertönen, schallen

susurrus² -ī, m (iz indoev. kor. *su̯er-, *sur(r)- brneti, doneti, zveneti; prim. skr. svárati [on] (za)doni, (za)zveni, svaráḥ, sváraḥ ton, zvok, lat. ab-surdus, sorex, sl., hr. svirati, lit. surmà piščal, nem. surren, schwirren) mrmranje (mrmljanje), šepet, šepetanje, ščebet, ščebetanje, čebljanje, šušljanje, šumljanje, (o čebelah) brnenje, brenčanje, starejše svrčanje: Amm. idr., nolo … susurrum fieri Pl., susurro delectari Ci., ille susurrus aquam ferentis mulierculae Ci., tacito mala vota susurro concipiunt Lucan. v tihi molitvi, saepes … levi somnum suadebit inire susurro (sc. apium) V., tenui iugulos aperire susurro Iuv. s spletkarskim (rovarskim, kovarnim) prišepetavanjem; v pl.: Amm., videres stridère … susurros H., lenesque sub noctem susurri H. ljubezenski šepeti, blandos audire susurros Pr., murmurque humilīsque susurros tollere Pers. ali insidiantes susurri Plin. iun. prišepetavanje; pooseb. Susurri O. Šepeti, Prišeptavanja (v spremstvu boginje Fama).

Opomba: Heterocl. abl. sg. susurru: Ap.

vāgiō -īre -iī (-īvī) -ītum (najbrž iz indoev. kor. *u̯ā̆g(h)- zveneti, doneti; prim. skr. vagnúḥ zvok, klic, gr. ἠχή [dor. ᾱ̓χᾱ́ iz *Ƒᾱχᾱ́], ἠχώ, ἦχος zvok, glas, ἠχέω zvenim, donim, ἰάχω [iz *ƑιƑάχω] tarnam, kričim, ἰαχῆ [iz *ƑιƑαχᾱ́] tarnanje, kričanje) vekati, ječati, jokati, javkati: Ter., Varr. ap. Gell., Stat., Sen. rh., Hier. idr., puer infelix vagit opemque petit O., et si qui deus mihi largiatur ut ex hac aetate repuerascam et in cunis vagiam Ci.

1. (o mladih kozlih) meketati: Varr.

2. (o mladih prašičih) cviliti: Mart.

3. (o zajcih) cviliti, starejše kvekati, veketati: Suet. fr.

4. pesn.: clamor per aethera vagit Enn. ap. Varr. doni.