Franja

langhin daleč; ein langhin rollendes Echo dolg/dolgotrajen odmev

magis² (iz *mag-i̯os) ali mage (Pl., Lucr., Pr., Ph., Serv.), adv. (sor. z māgnus)

1. bolj, večinoma s quam, ac, atque
a) za opisovanje adj. in adv. komparativnih oblik: Pl., Ter., Lucr., magis anxius O., magis necessarius Ci., magis dicto audiens N., magis proprie Ci.; occ. v podkrepitev komp.: Iust., Val. Max., Amm., Arn., magis hoc certo certius Pl., tristior ignominiosae pacis magis quam periculi nuntius L., hic enim magis (dokaj) est dulcius Pl., tako tudi: magis aptior quam … Ap.
b) pred glag.: Ter., N., Amm., iam scibo, utrum haec me mage amet an marsupium Pl., magis est admirandum Ci., magis erit parricida Ci., magis aedilis esse non potuisset Ci., scuto vobis magis quam gladio opus est L., praeterita magis reprehendi possunt quam corrigi Ci., eum magis malle (= potius malle) suum consequi, quam … Icti., nihil (haud Pl.) vidi magis Ci. to sem prav dobro videl; z abl. comparationis: quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V.
c) redko pred subst.: magis vir Ci. mož v višjem pomenu besede (prim. male vir), Albanum sive Falernum te magis appositis (= quam apposita, sc. vina) delectat H.; pesn.: magis calor (= maior calor) additus Val. Fl., quis magis anser exta (= maiora exta) ferat Stat.; adv. je včasih izpuščen: tacita bona est mulier semper quam loquens Pl., ipsorum quam Hannibalis interesse L., claris maioribus quam vetustis T.

2. marveč, temveč, prej, raje (prim. gr. μᾶλλον = potius) non invideo, miror magis V., tum magis assentiare, si … Ci., trade magis Stat.; od tod magis velle = malle Ter., L., Val. Max., tudi magis malle = potius malle Ci., Ulp. (Dig.); magis est bolje je, velja bolj kot, velja pred drugim: sed illud magis est quod diximus Icti.; tako tudi z ACI: Vell., Icti. ali z ut, ne: Icti.; magis est, quod … quam quod ali magis est, ut … quam ut Ci. idr. več vzroka je, da (ali stavek z inf.) … kot da (ali stavek z inf.), treba je bolj … kot. Posebne zveze:
a) z abl. mensurae: eo (tanto) magis, redkeje hōc magis tem (toliko) bolj, tem (toliko) več, v soodnosnosti quo (quanto) magis … eo (tanto) magis Ci. idr. čim (kolikor) bolj (več) … tem (toliko) bolj (več), tako tudi (pesn.) tam magis … quam magis V. ali magis quam … magis Pl., magis quam … tam magis ali samo quam magis … magis Pl. tem bolj (več) … čim bolj (več); quo magis … eo minus Ci. čim več … tem manj, quanto minus … eo magis Ter. kolikor (čim) manj … toliko (tem) več, quam magis … minus Pl. čim več … tem manj, quam magis … tanto Pl. čim bolj (več) … toliko (tem) bolj (več); multo (longē) magis Ci. idr. ali impendio magis Ter., Ci. dokaj bolj (več), nihilo magis Ci. idr. niti za las bolj (več), nič bolj = prav tako malo, solito magis ali magis solito L. več kot običajno; podobno: magis etiam = multo magis etiam Ci. še bolj (več).
b) non (neque) magis … quam se (če sta stavkova člena vzporedna) sloveni s prav tako … kakor, ne le … ampak tudi: amicus non magis tyranno quam tyrannidi N.; če prevladuje drugi člen (odvisnik), slovenimo z manj … kakor, ne toliko … kolikor (kot) Ci., L. idr., non magis amore quam more ductus N. manj (ne toliko) iz ljubezni kakor v skladu z običajem.
c) podvojeno (prim. gr. μᾶλλον … μᾱλλον) ali asindet. magis magis V., Cat. ali (nav.) magis magisque, redkeje magis et magis Ci., tudi magis atque (ac) magis V., H., Sen. ph. bolj in bolj; samo magis (kakor gr. μᾶλλον) Ci. bolj in bolj, čedalje bolj (več); magis magisque pogosto v zvezi z in dies ali cotidie Ci., S. idr. od dne do dne čedalje bolj (več); v enakem pomenu tudi magis in dies S. ali cotidie magis S.
d) magis minusve ali magis aut minus (= plus minusve) Plin., Q. več ali manj = magis ac minus Plin., Q. K temu superl. adv. maximē, star. māxumē (iz māximus, māxumus)

1. najbolj, prav, zelo pri adj. in adv. za opisovanje superl. obl.: m. innocens Pl., m. dignus, m. optatus, m. utile Ter., m. celebratus S., eius nomen m. finitum huius periculo Ci., in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci., m. contraria Ci., homines m. mediterranei Ci., m. necessarius, m. fidus Ci., m. idoneus Q.; v podkrepitev komp. in superl. = longe dokaj, daleč, nad vse, izmed vseh: Col., Lact., m. ampliori gaudio perfusus Aug., quae (sc. aberratio) m. liberalissima doctoque homine dignissima Ci. ep., m. gravissimam omnium (sc. rem) L.; pri številčnih določilih kvečjemu: puer ad annos natus m. octo Gell.

2. zelo, silno, neizmerno, jako za stopnjevanje pojma (elativ): Pl., Ter. idr., m. velle Ci. zelo rad, orbis terrarum semper nostris m. patuit Ci., vos non timetis eam? Immo vero, m.! (sc. eam timetis) S.

3. zlasti, (prav) posebej, prav posebno, predvsem: m. Athenienses peti dicerentur N., optimus quisque m. gloriā ducitur Ci., ea studia m. laudantur Ci., multa etiam alia vidit, sed illud m. Ci., in noxiis m. et primum quaeritur Ci., alicui m. fidem habere N. pred vsemi, izmed vseh najbolj njemu, m. omnium impediebat, quod … L. najbolj izmed vseh, Iugurtham m. vivum sibi traderent S. če je mogoče, maxime … deinde Varr. ali m. … secundo loco Ci. najprej (najprvo) … potem; non m. ne docela, ne dočista: quibus etiam si ingenium … non m. defuit Ci.; multo m. Ter., Ci. dosti, dokaj, izmed vseh najbolj; pogosto stoji namesto drugih adv., pomen pa lahko razberemo iz sobesedila, npr.: pugnare m. (= acerrime) Pl., iubere m. (= instanter) Pl., alicui confidere m. C. brezpogojno, quadrare in aliquem m. H. kar najnatančneje, Homero m. (= proxime) accedere Q. — Posebne zveze
a) quam ( … ) maxime (= gr. ὡς μάλιστα): memoriam nostram quam m. longam efficere S. kar najbolj dolgotrajen, quam potes, tam m. Pl. ali quam potes m. Ci. idr. kar najbolj moreš; illud mihi vel m. videtur confirmare Ci. največ, najbolj; tudi pri superl.: vel m. humanissime Gell.; cum m. kar najbolj mogoče, kolikor je le mogoče, prav, ravno: Ter., Sen. ph. idr., quae hunc cum m. fiunt Ci. zdaj bolj kot kdaj(koli); tako tudi: tum (tunc) cum m. L., Cu. takrat (tedaj) bolj kot kdaj(koli), hoc cum m. loqueretur Ci. ravno, ko je to govoril, ut nunc m. memini, duo Pl. ravno sedaj, tum m. vinci eas Cu. prav tedaj, quos nuper m. liberaverat Q.; pogosto cum m. pravkar, ravno že: Ci., Sen. ph. idr., nunc cum m. ravno, prav sedaj: Ci. idr., ut cum m. kakor le kdaj: Ter., Ci.; cum … tum m. Pl., Ci. ali cum … tum vel m. Ci. in … in še (prav) posebej, cum in aliis rebus tum in liberis tuendis declaravit N.; ut m. … ita m. Ci. čim bolj … tem bolj ali ita m. … ut m. … Ci. tem bolj … čim bolj, ut m. … ita minime Ci. čim več (bolj) … tem manj.
b) z unus, unus omnium ali samo omnium nad vse, izmed vseh, pred vsemi največ (najbolj): uni huic m. indulgere N., gloriā unus omnium m. floruit N., m. omnium quod elephanti novissimi agminis erant L.
c) z zaimki: ad hunc m. modum disseruit Cu. ali hoc m. modo in Italiam perventum est L. skratka, nekako takole, scutis cetrae m. speciem reddentibus Cu. še najbolj takšni, kakršni so z usnjem prevlečeni ščiti, še najbolj podobni z usnjem prevlečenim ščitom, ut quisque m. … ita m. (minime) Ci. čim bolj (več) kdo … tem bolj, tem več (manj).

maratonski pridevnik
1. (o teku) ▸ maratoniTekači so nastopili na maratonski preizkušnji (42 km), ki je imela dramatični zaključek. ▸ A futók a maratoni versenyszámban (42 km) indultak, amely drámaian zárult.
Povezane iztočnice: maratonska proga, maratonska tekačica, maratonski tek, maratonski tekač

2. (o drugih športih) ▸ maratoniKolesarke čaka šest maratonskih etap. ▸ Hat maratoni szakasz vár a kerékpárosokra.
Povezane iztočnice: maratonska plavalka, maratonski plavalec, maratonsko plavanje

3. (dolgotrajen) ▸ maratoniNa maratonskih pogajanjih, ki so se končala v soboto v jutranjih urah, so sodelovali predstavniki iz 159 držav. ▸ A szombat reggeli órákban befejezett maratoni tárgyalásokon 159 ország képviselője vett részt.

mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
prekiniti molk interrompere il silenzio
zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
molk je znak priznanja chi tace conferma
dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
časopisni molk silenzio stampa
pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
PREGOVORI:
golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

mraz moški spol (-a …) die Kälte, agronomija in vrtnarstvo, geografija der Frost; (mrazenje) das Frösteln
leden mraz klirrender Frost, polare Kälte, Saukälte, Wahnsinnskälte, Bärenkälte, Eiseskälte
suh mraz trockene Kälte
dolgotrajen mraz anhaltende Kälte, Dauerfrost
(izparilni Verdunstungskälte, topilni Lösungskälte, zimski Winterkälte)
vdor mraza der Kälteeinbruch, Frosteinbruch
mraz je es ist kalt, (zmrzuje) es friert
strupeno je mraz es ist bitterkalt/saukalt
mraz gre do kosti es friert Stein und Bein
mraz mi/mu je ich friere/er friert
neobčutljiv za mraz frostbeständig, frostunempfindlich, kältebeständig, agronomija in vrtnarstvo winterfest
občutljiv za mraz kälteempfindlich, frostanfällig, nicht kältebeständig/frostbeständig, nicht winterfest
občutek za mraz der Kältesinn
anatomija sprejemnik za mraz der Kältepunkt
medicina zdravljenje z mrazom die Kältebehandlung
biologija odpornost proti mrazu die Frostresistenz, Kälteresistenz
biologija prilagojenost na mraz die Kälteanpassung
na mrazu in der Kälte
nabrekanje tal zaradi mraza die Frosthebung

običajno prislov
(v večini primerov) ▸ általában, rendszerint, szokás szerintBolezen običajno v nekaj dneh mine. ▸ A betegség általában néhány napon belül elmúlik.
Rehabilitacija je običajno dolgotrajen proces, ki pa daje dobre rezultate. ▸ A rehabilitáció rendszerint hosszadalmas folyamat, amely azonban jó eredményeket hoz.
Drugačna je od deklet, s katerimi se je običajno videval. ▸ Más, mint azok a lányok, akikkel rendszerint találkozott.
Napetost je večja kot običajno. ▸ Nagyobb a feszültség, mint általában.

pythagorique [-rik] adjectif, vieilli pitagorejski

silence masculin pythagorique dolgotrajen molk

quiēs¹ -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

2. metaf.
a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. — Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.

row³ [róu]

1. samostalnik
vrsta; niz; kolona (številk); vrsta hiš; ulica (med dvema vrstama hiš)

in rows v vrstah, po vrsti, zapovrstjo, po redu
a row of beads niz biserov, bisernik
a row of poplars vrsta topolov
a row of seats vrsta sedežev
a hard (a long) row to hoe figurativno težak, naporen (dolgotrajen) posel (opravilo, stvar), težka naloga
to hoe one's own row figurativno, ameriško brigati se za svoje lastne zadeve
to set in a row postaviti v vrsto, razvrstiti
to sit in the front row sedeti v prvi vrsti

2. prehodni glagol
postaviti (posaditi) v vrstah (v eni vrsti); nanizati

separatizem samostalnik
1. (zagovarjanje odcepitve od države) ▸ szeparatizmusGre za najhujši bombni napad na območju, ki ga sicer zaznamujejo separatizem in etnične napetosti. ▸ Ez a legsúlyosabb bombatámadás a szeparatizmus és etnikai feszültségek jellemezte térségben.
Po policijskih ocenah se je protestov proti katalonskemu separatizmu udeležilo najmanj 15.000 ljudi. ▸ A katalán szeparatizmus elleni tüntetéseken a rendőrségi becslések szerint legalább 15.000 ember vett részt.
Začel se je dolgotrajen boj med pokrajinskim separatizmom in osrednjo oblastjo. ▸ Elhúzódó harc kezdődött a regionális szeparatizmus és a központi hatalom között.

2. (zagovarjanje samostojnosti) ▸ szeparatizmus
Zavladala je jezikovna anarhija, v kateri je literarna tradicija popuščala pred separatizmom narečij. ▸ Nyelvi anarchia vette kezdetét, melynek során az irodalmi hagyomány engedett a nyelvjárások szeparatizmusának.
Pravopisni separatizem je vodil v razedinjevanje Slovencev, kar je nujno moralo roditi odpor. ▸ A helyesírási szeparatizmus a szlovénok széthúzásához vezetett, ami óhatatlanul ellenállást szült.

trájen (per)durable; duradero ; (nepretrgan, neprestan) continuo, constante, permanente ; (nenehen) incesante

kratkotrajen de corta duración, fig efímero, fugaz
dolgotrajen de gran (ali de larga) duración
trajno sin cesar, constantemente
trajno to ne gre (ne bo šlo) esto no puede continuar así

traversata f

1. prečkanje; prehod; pot, potovanje, vožnja čez; prelet; plovba čez:
la traversata dell'Atlantico prelet, plovba čez Atlantik
la traversata di una città vožnja čez mesto
la traversata del deserto pot skozi puščavo; pren. dolgotrajen proces

2. šport tek po; plavanje čez:
la traversata di una città tek po mestu
la traversata della Manica preplavanje Rokavskega preliva

3. alpin. prečkanje

trúd (-a) m fatica, sforzo; sudore:
zahtevati malo, veliko truda costare molta, poca fatica
ogenj je uničil ves njihov trud il fuoco distrusse i frutti delle loro fatiche
brezuspešen, dolgotrajen trud fatica vana, diuturna

uspeh¹ [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
(uspešnica) der Kassenschlager
prodajni uspeh der Renner
uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
(uspešna zadeva) ein guter Griff
doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
val uspehov die Erfolgswelle
vest o uspehu die Erfolgsmeldung
plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
prepričan v uspeh erfolgssicher
kronan z uspehom erfolggekrönt
recept za uspeh das Erfolgsrezept
možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
lov za uspehom die Erfolghascherei
|
imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei

vetustās -ātis, f (vetus)

1. starost, dolg (dolgotrajen) obstoj (obstanek), dolgotrajnost, dolgost časa: Plin., Macr. idr., possessionis, religionis, societatis, equestris nominis Ci., familiae S., familiarum vetustates Ci., vetustas amicitiae T., verborum prisca vetustas Ci. starost in starinskost (arhaičnost, zastarelost), tantum aevi longinqua valet mutare vetustas V., in tanta vetustate non rerum modo, sed etiam auctorum L., memoria eius vetustate abiit L. v dolgem teku časa, statuae intereunt vetustate Ci., odium vetustate sedatur Ci., municipium vetustate antiquissimum Ci., ex annalium vetustate rem eruere Ci. iz starega letopisnega izročila, iz starih letopisov (analov), quae mihi videntur habitura etiam vetustatem Ci. ep. dolgotrajen obstoj (obstanek), scripta vetustatem si modo nostra ferent O. če se bodo ohranili dolgo časa (= potomstvu), vina, quae vetustatem ferunt Ci. starana = stara, uležana vina, vinum magnae vetustatis Cels. zelo staro, vetustatem pati Col. (o vinu) uležati se, vinum in vetustatem servare Ca., Col. pustiti, da (o)stari = da se uleži, incidere in vetustatem Cels. ostareti, postarati se, poma in vetustatem reponere Col. dolgo časa.

2. pesn. starost = priletnost, visoka starost, ostarelost: quamvis obstet mihi tarda vetustas O.

3. occ.
a) kako dolgotrajno stanje, stara zveza, staro znanstvo ali prijateljstvo, dolgo (dolgoletno) druženje ali občevanje: quocum me vetustas et amicitia sociarat Ci., cives devincti necessitudine et vetustate Ci., nos amore sumus, officiis, vetustate coniuncti Ci.
b) dolgoletno izkustvo, dolgoletne izkušnje: ingenio, vetustate, artificio tu facile vicisti Ci.

4. starodavnost (čas in meton. ljudje iz tistega časa), stara doba, stari čàs (čási), stari vek, starína: S., Amm. idr., ut monumenta vetustatis loquuntur Ci., historia nuntia vetustatis Ci., contra omnia vetustatis exempla C., iudicio vetustatis Q., sic credidit alta vetustas Sil.

5. pozna doba, pozna prihodnost: senatus iudicia quae vetustas obruet? Ci.; occ. (pozno) zanamstvo, potomstvo, zanamci, potomci: de me nulla obmutescet vetustas Ci., si fidem tanto operi est latura vetustas V.

während¹: lange während dolgotrajen

ziehen (zog, gezogen)

1. vleči/potegniti (nach rechts/links/oben/unten na desno/levo, navzgor, navzdol; aus iz, in v); Linien: vleči (črte), risati; heraus: izvleči, potegniti ven, einen Zahn: izdreti; Figuren bei Brettspielen: premakniti, premikati; einen Wechsel ziehen izdati menico; den Hut ziehen odkriti se; Ofen: vleči, es zieht vleče ( tudi figurativ ); es zieht mich irgendwohin vleče me (nekam); einen Kreis: opisovati, opisati

2. Tiere: rediti, gojiti; Pflanzen: gojiti, aus Samen: vzgajati

3. (umziehen) seliti se, preseliti se; Vögel: seliti se; (ausziehen) izseliti se; Truppen: korakati, iti

4. Mathematik eine Wurzel: iskati koren

5. Wolken: potovati, zgrinjati se

6. Technik vleči, potezati

7. sich ziehen vleči se; sich in die Länge ziehen biti dolgotrajen; sich durch/über etwas ziehen Graben, Wall, Mauer usw.: iti preko

8. Kerzen, Kreise: izdelovati, delati; Blasen ziehen delati mehurje, mehuriti se; Fäden ziehen delati nitke; Tee: vleči ven, lužiti; Öl ziehen stiskati/delati olje

9. Medizin trgati
an: an etwas ziehen potegniti za, vleči za; jemanden am Ärmel, Rock usw.: pocukniti za rokav, krilo; an einer Pfeife/Zigarette ziehen kaditi pipo/cigareto, vleči pipo/cigareto; an sich ziehen potegniti k sebi;
auf: auf Flaschen ziehen Wein: polniti v steklenice; auf einen Faden/Draht ziehen nabrati na nitko/žico; auf sich ziehen Blicke usw.: obrniti (poglede) nase, zbuditi pozornost; Zorn usw.: nakopati si;
aus: ziehen aus potegniti iz, vlačiti iz;
in: ziehen in potegniti v, vleči v; in Erwägung ziehen razmišljati o;
nach: nach sich ziehen imeti za posledico;
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo

δηρός 3, dor. δᾱρός ep. dolg, dolgotrajen. – adv. δηρόν dolgo.

δολιχός 3 [Et. lat. in-dulgeo, prv. pom. vztrajam; slov. dolg, gršk. ἐνδελεχής vztrajen] ep. dolg, dolgotrajen, δολιχὸν κατατείνουσι τὸν λόγον govore brez prestanka.

μακρ-αίων 2, gen. ωνος (μακρός, αἰών) poet. dolgo živeč, zelo prileten, prastar, dolgotrajen, dolg, večen.