Franja

Zadetki iskanja

  • prilóžnost (-i) f occasione, opportunità, circostanza, congiuntura, momento, destro:
    čakati ugodno priložnost aspettare l'occasione, il momento opportuno, cogliere il destro, approfittare dell'opportunità
    dekle je zanj dobra priložnost la ragazza è per lui una buona occasione
    (vljudnostno) izrabljam priložnost, da se Vam zahvalim za Vaše prizadevanje colgo l'occasione per ringraziarLa del Suo gentile interessamento
    obleka za slavnostne priložnosti abito delle grandi occasioni
  • prosíti to ask (koga za kaj something of someone, someone for something); (vljudno) to beg, to request; to pray

    milo prosíti (rotiti) to supplicate, to implore, to conjure, to beseech, to entreat, to deprecate; (pismeno) to petition, to solicit; to memorialize; (prosjačiti) to beg, to go begging, to be a beggar
    prosíti za koga to plead for, to intervene for; (če nismo razumeli)
    prosim? I'm sorry, what did you say?, pardon?, I beg your pardon; (odgovor na zahvalo)
    prosim! don't mention it!, no trouble!, you are (quite) welcome!
    prosíti kruha to ask for bread
    prosíti za uslugo to ask a favour
    prosim vas oproščenja (odpuščanja) I beg your pardon
    prosim vas, vrnite denar! please let me have the money back!
    prosíti za roko (zasnubiti dekle) to ask in marriage, to propose (to)
    prosíti vse svetnike v nebesih to pray to every saint in Heaven
    lepo vas prosim, napravite mi to uslugo! I beg you to do me this service!
    prosim, povej mi vendar! (please) do tell me!
    sedite, prosim! please take a seat! sit down, please!
    vas smem prosíti za ogenj (za sol)? may I trouble you for a light (the salt)?
    prosim, bodi tako dober in... be good enough (ali be so kind as) to...
    prosil sem ga za to I asked it of him, I asked him for it
    ne daj se prosíti! don't wait to be asked
    vas smem prosíti za vaše ime? may I ask your name?
    prosim za besedo! may I have leave to speak?, ZDA may I have the floor?
    prosíti za dovoljenje koga to ask leave of someone
    prosíti za oproščenje to excuse oneself, to apologize, to beg pardon
    prosim, da mi oprostite! pardon me!, I beg your pardon!, excuse me!, I am sorry!
    prosíti za službo to apply for a job (ali post), to submit an application for a post
  • prosíti pedir; solicitar (kaj a/c) ; suplicar (za por) , rogar; requerir

    prosim Vas za to se lo ruego, se lo suplico
    pustiti se zelo prositi hacerse rogar
    ne dajte se prositi! ¡no se haga usted rogar!
    prosil me je za večerjo me requirió la cena
    prosimo ne kaditi! se ruega (ali se suplica) no fumar
    prosimo zapirajte vrata se suplica (ali se ruega) cerrar la puerta
    nujno, milo prositi instar, rogar (ali pedir) encarecidamente
    prositi koga za kaj pedir a/c a alg
    prositi koga za dovoljenje (oproščenje) pedir permiso (perdón) a alg
    prositi za koga rogar por alg, interceder por alg
    prositi za besedo pedir la palabra
    na kolenih prositi koga pedir de rodillas a alg
    zaman prositi pedir en vano
    prositi deklé za roko pedir la mano de una joven
    Vas smem prositi za ...? ¿me haría usted el favor de...?, ¿tendría usted la bondad de...?
    prosim, podajte mi knjigo! haga el favor (ali tenga la bondad) de darme el libro
    mir, prosim! silencio, por favor!
    kako, prosim? (če nismo razumeli) ¿perdone?, ¿cómo decía usted?
    oprostite, prosim! ¡perdón!; ¡usted perdone!; ¡dispense usted!
    Vaše ime, prosim? ¿su nombre, por favor?
    (Želite še skodelico čaja?) - Prosim (lepo)! Sí, con muchas gracias (ali con mucho gusto)
    (odgovor na: Hvala!) Prosim! (Ni za kaj) De nada; fam no hay de qué
  • punc|a1 ženski spol (-e …) (dekle) das Mädel, das Mädchen; fantova: die Freundin
  • púnca girl; lass, lassie

    njegova púnca (deklè) his girl, girlfriend, sweetheart
    jezikava púnca pert girl
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rísarsko adv. come nel disegno:
    risarsko nadarjeno dekle una ragazza dotata di talento per il disegno
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rôka mano f ; (do rame) brazo m

    roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
    roka! (nogomet) ¡mano!
    roke kvišku! ¡manos arriba!
    od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
    roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
    z mojstrsko roko de mano maestra
    z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
    z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
    (na)pisan z roko escrito a mano
    s polnimi rokami a manos llenas
    (osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
    pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
    iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
    politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
    železna roka mano f de hierro
    z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
    stisk rok(e) apretón m de mano(s)
    on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
    to je v božjih rokah Dios dirá
    brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
    to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
    biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
    za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
    dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
    imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
    imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
    imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
    imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
    imeti srečno roko tener buena mano
    imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
    imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
    imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
    iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
    dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
    izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
    nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
    oditi praznih rok irse con las manos vacías
    pasti v slabe roke caer en malas manos
    položiti roko na koga poner a alg la mano encima
    prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
    prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
    pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
    priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
    dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
    stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
    umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
    viti roke retorcerse las manos
    vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
    živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
    živeti iz rok v usta vivir al día
    roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
    braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes
  • róžnat (-a -o) adj.

    1. rosa, roseo, rosato, carnicino, incarnato:
    rožnata barva color rosa
    dekle rožnatega obraza una fanciulla dal volto roseo

    2. pren. roseo, rosa:
    takrat nismo bili v rožnatem položaju allora non eravamo in una situazione rosea
    gledati (kaj) v rožnati luči, skozi rožnata očala vedere tutto rosa
    biti rožnate volje essere di ottimo umore
    šport. rožnata majica maglia rosa
    tisk. rožnati tisk stampa rosa
  • senzacionalizem samostalnik
    (vzbujanje vznemirjenja javnosti) ▸ szenzációhajhászás
    težiti k senzacionalizmu ▸ szenzációhajhászásra törekszik
    ceneni senzacionalizem ▸ olcsó szenzációhajhászás
    medijski senzacionalizem ▸ média szenzációhajhászása
    Nekateri so menili, da gre pri razkrivanju tedaj še "strogo zaupnih" plač predvsem za zeleno zavist, pri medijih pa za ceneni senzacionalizem. ▸ Egyesek úgy vélték, hogy az akkor még „szigorúan titkos” bérek nyilvánosságra hozatalánál elsősorban sárga irigységről van szó, a média részéről pedig olcsó szenzációhajhászásról.
    Senzacionalizem se je tako razmahnil, da lahko običajno dekle iz soseske, ki si s kolagenom napolni ustnice, pride na naslovnico revije. ▸ A szenzációhajhászás olyan méreteket öltött, hogy egy egyszerű lány a szomszédból, aki kollagénnel töltette fel az ajkát, magazincímlapra kerülhet.
  • snúbiti pedir en matrimonio; pedir (ali solicitar) la mano de una joven

    snubiti dekle pretender a una muchacha, fam cortejar a una muchacha
  • spaka samostalnik
    1. izraža negativen odnos (grdo, iznakaženo bitje) ▸ torzszülött, szörny, teremtmény
    Frankensteinova spaka ▸ Frankenstein teremtménye
    mutantske spake ▸ mutáns szörny
    pošastna spaka ▸ kísérteties torzszülött
    demonska spaka ▸ démoni torzszülött
    groteskna spaka ▸ groteszk szörny
    grozljive spake ▸ szörnyű teremtmények
    Dekle pa ga je očitno smatralo za spako, nevredno kakršne koli pozornosti. ▸ A lány nyilvánvalóan figyelemre érdemtelen torzszülöttnek tekintette.
    Sin, ki se je rodil iz te zveze, je bil spaka s človeškim telesom in bikovo glavo. ▸ A nász eredményeként született fiú embertestű, bikafejű teremtmény volt.

    2. izraža negativen odnos (iznakažena, grda podoba ali izdelek) ▸ förmedvény
    betonska spaka ▸ betonförmedvény
    jezikovne spake ▸ szóförmedvény
    arhitekturna spaka ▸ építészeti förmedvény
    Nikakor pa ne dovolim, da verz prireja vsak po svoje, da bo nazadnje nastala nekakšna besedna spaka brez repa in glave. ▸ Semmiképpen sem engedem meg, hogy a verssorba mindenki belenyúljon, és a végén valamilyen se füle, se farka szóförmedvény keletkezzen.

    3. (spačen izraz) ▸ fintor, grimasz
    Raztegne ustnice v nekaj, kar naj bi bilo nasmeh, a je samo prazna spaka. ▸ Ajkát valami olyasmire húzza, aminek mosolynak kellene lennie, de csak üres fintor.
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • spodóben convenable, correct, bienséant; décent, de bonnes mœurs (ali manières) , qui a du savoir-vivre, comme il faut

    spodobno dekle une jeune fille convenable
    spodobni ljudje des gens convenables (ali corrects, honnêtes)
    spodobno stanovanje un logement convenable (ali décent)
  • spodóben (-bna -o) adj.

    1. ammodo, bravo, civile, corretto, decoroso, perbene; cristiano:
    spodobno dekle una ragazza ammodo
    spodobno obnašanje atteggiamento decoroso

    2. (primeren, ustrezen) decente, decoroso, degno, dignitoso, onesto:
    spodobna cena prezzo moderato
    spodobno plačilo degna ricompensa
  • sŕna (-e) f zool. capriolo, capriola (Capreolus capreolus):
    boječ kot srna pavido come un cucciolo, un coniglio, un collegiale
    dekle, vitko kot srna una ragazza snella come una gazzella
  • stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

    silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
    star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
    stari oče grand-père moški spol
    stara mati grand-mère ženski spol
    stari starši grands-parents moški spol množine
    stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
    stari jeziki langues anciennes
    star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
    stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
    stari testament l'Ancien Testament
    moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
    koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
    za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
    star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
    toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
    stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
    5 let star otrok un enfant de cinq ans
    on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
    star postajati se faire vieux, avancer en âge
    dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
    nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
    vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
    stara šara antiquaille ženski spol
    vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
    zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari