Franja

quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

I. adv.

1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le. —

II. conj.

1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.

resnič|en (-na, -no) wahr, wahrheitsgemäß; (pravi) wahrhaft; (realen) ➞ → dejanski
žalostno, toda resnično traurig, aber wahr

stan³ moški spol (-u, ni množine)
pravo dejanski stan der Tatbestand
dejanski stan kaznivega dejanja der Straftatbestand
ugotoviti dejanski stan den Tatbestand erheben

stán

1. state, class, profession

delavski stán working class
duhovniški stán priesthood
kmečki stán peasantry
vojaški stán military profession
srednji stán middle casses pl
tretji stán zgodovina commons pl, third estate
viteški stán knighthood
plemiški stán nobility
deželni stanovi States pl
skupščina treh stánov zgodovina v Franciji the States pl General
samski stán single state
zakonski stán married state
svojemu stánu primerno in a style befitting one's state

2. (bivališče) residence, domicile, dwelling, habitation; abode; quarters pl; (stanovanje) lodgings pl, apartments pl, (niz sob) suite of rooms

glavni vojaški stán headquarters pl

3. (stanje) state, condition, status, (položaj) situation, position, (okoliščine) circumstances pl

dejanski stán facts pl of the case, fact (ali facts pl) of the matter
pravni stán legal status, legal situation
biti v drugem stánu (noseča) to be in the family way, to be expecting a child (ali a baby), to be expecting, to be pregnant, (v visokem stanu) to be in an advanced state of pregnancy, pogovorno to be far-gone, arhaično to be quick with child

stán (bivališče) logis moški spol , demeure ženski spol , habitation ženski spol , logement moški spol ; (poslopje) bâtiment moški spol , bâtisse ženski spol (stareje) état moški spol , classe ženski spol , condition ženski spol , rang moški spol , ordre moški spol , profession ženski spol

(državni) stanovi les états, les ordres (de la nation)
civilni stan civils moški spol množine
dejanski, stvarni stan faits moški spol množine, état de fait(s), état de cause
delavski, četrti stan la classe ouvrière (ali laborieuse), le prolétariat
duhovniški stan clergé moški spol, ecclésiastiques moški spol množine, prêtres moški spol množine
glavni stan (vojaško) quartier général (Q.G.)
kmečki stan classe paysanne, paysans moški spol množine
posvetni stan état séculier (ali laîque)
samski stan le célibat
srednji stan classe moyenne
tretji stan le tiers état
učiteljski stan corps enseignant
uradniški stan (corps moški spol des) fonctionnaires moški spol množine
viteški stan chevalerie ženski spol, chevaliers moški spol množine
vojaški stan état militaire
zakonski stan (état de) mariage moški spol
biti v drugem stanu (ali noseča) être enceinte (ali grosse, en état de grossesse, familiarno dans une situation intéressante)
živeti svojemu stanu primerno vivre selon son état, tenir son rang

stroš|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. die Ausgabe, die Auslage, die Aufwendung, der Kostenpunkt (dodatni Nebenausgabe, sodni Gerichtsauslage)
posamezni strošek der Kostenpunkt, množina : Einzelkosten množina

2.
stroški množina Kosten množina, Unkosten, -kosten
(dejanski Ist-Kosten, dodatni Mehrkosten, fiksni Fixkosten, indirektni/posledični Folgekosten, investicijski Investitionskosten, kovni Prägekosten, osnovni/proizvodni Gestehungskosten, lastni Selbstkosten, materialni Materialkosten, Sachkosten, mezdni Lohnkosten, nabavni Anschaffungskosten, nadomestitveni Wiederbeschaffungskosten, obratovalni Betriebskosten, obratovalni za stanovanje Bewirtschaftungskosten, Nebenkosten, ocenjeni Normalkosten, pogrebni Begräbniskosten, Beerdigungskosten, poslovni Geschäftskosten, postranski Nebenkosten, potni Reisekosten, Wegekosten, pravdni [Prozeßkosten] Prozesskosten, prevozni Fahrtkosten, prodajni Vertriebskosten, proizvodni Erzeugungskosten, Herstellungskosten, Herstellkosten, Produktionskosten, reklamni Werbungskosten, Werbekosten, selitveni Umzugskosten, Übersiedlungskosten, skupni Gesamtkosten, Gemeinkosten, sodni Gerichtskosten, standardni Plankosten, Standardkosten, stranski Nebenkosten, dela Arbeitskosten, dostave Zustellungskosten, gospodinjstva Haushaltungskosten, gradnje Baukosten, izdelave Fertigungskosten, izvršbe Exekutionskosten, komunalne ureditve Erschließungskosten, neizkoriščene kapacitete Leerkosten, ogrevanja Heizkosten, prehrane Verpflegungskosten, po kosu Stückkosten, obnove Wiederinstandsetzungskosten, popravila Reparaturkosten, posojila Kreditkosten, razpošiljanja Versandkosten, razvoja Entwicklungskosten, reševalne akcije der Rettungsaufwand, Bergungskosten, skladiščenja Lagerkosten, stečajne mase Massekosten, tiskovni Druckkosten, transportni Beförderungskosten, Transportkosten, vzdrževalni Wartungskosten, Erhaltungskosten, Instandhaltungskosten, za otroka Unterhaltskosten, za osebje Personalkosten, za reprezentanco Repräsentationskosten, Repräsentationsaufwendungen, življenjski Unterhaltskosten, Lebenshaltungskosten)
prihranek pri stroških die Kosteneinsparung
pavšalni prispevek k stroškom der Pauschalkostenbeitrag
pribitki k stroškom der Kostenzuschlag
analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
biti zavezan plačilu stroškov kostenpflichtig sein
delež stroškov der Kostenanteil
določitev stroškov der Kostenpunkt
kalkulacija stroškov die Kostenkalkulation
načrtovanje stroškov die Kostenplanung
povračilo stroškov die Vergütung
naraščanje stroškov der Kostendruck
obračun stroškov die Kostenrechnung, Kostenberechnung
ocena stroškov der Kostenüberschlag
povračilo stroškov die Aufwandsentschädigung, die Kostenvergütung, die Kostenerstattung, der Kostenersatz, die Unkostenerstattung
pravica do povračila stroškov der Kostenerstattungsanspruch, Kostenersatzanspruch
predračun stroškov der Kostenvoranschlag
razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
struktura stroškov die Kostenstruktur, der Kostenaufbau
vzporejanje planskih in realnih stroškov der Soll-Ist-Vergleich
zavezanec plačila stroškov der Kostenpflichtige ( ein -r)
zgornja meja stroškov Vorgabekosten
znižanje stroškov die Kostenminderung, Kostendämpfung, Kostensenkung
zvišanje stroškov die Kostensteigerung
ki znižuje stroške [kostensparend] Kosten sparend, kostendämpfend
ki zvišuje stroške kostensteigernd
na državne stroške auf Staatskosten
nakopati si stroške sich in Unkosten stürzen
ne bati se stroškov keine Kosten scheuen
predujem za stroške der [Kostenvorschuß] Kostenvorschuss
prispevek za stroške der Unkostenbeitrag
vreči se v stroške sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
to je odvisno od stroškov das ist Kostenfrage

3. (poraba) der Aufwand, Kostenaufwand, Geldaufwand (dodatni Mehraufwand, namenski Zweckaufwand, materialni Materialaufwand, mezdni Lohnaufwand)

4. (izdatki) Spesen množina (bančni Bankspesen, potni Reisespesen, režijski Regiespesen, skladiščni Lagerspesen)
obračun stroškov die Spesenabrechnung
brez stroškov spesenfrei

stvarn|i (-a, -o) Sach- (spomin das Sachgedächtnis, argument das Sachargument, kapital das Sachkapital, katalog der Sachkatalog, pojem der Sachbegriff, stroški množina der Sachaufwand, vložek die Sacheinlage, diskusija die Sachdiskussion, izjava die Sachaussage, procesna legitimacija die Sachbefugnis, vrednost der Sachwert, kazalo das Sachverzeichnis, das Sachregister, der Sachindex)
stvarno kritje dingliche Sicherheit
stvarno pravo Sachenrecht
| ➞ → dejanski

ugotovi|ti (-m) ugotavljati feststellen, z daljšim postopkom: ermitteln, ausforschen, auskundschaften, s sklepanjem: erschließen; (določiti) bestimmen, podrobneje: näher bestimmen; (izvedeti) in Erfahrung bringen; (dokazati) nachweisen; z izjavo: feststellen, erklären
ugotoviti dejanski stan den Tatbestand erheben
ugotoviti diagnozo medicina diagnostizieren
ugotoviti istovetnost koga (jemanden) identifizieren
ugotoviti napake Fehler beanstanden
ugotoviti neveljavnost česa (etwas) für ungültig erklären
ugotoviti srednjo vrednost mitteln

ἀληθινός 3 (ἀληθής) resničen, istinit, dejanski, pravi.

ἔγ-κειμαι d. m. 1. ležim v, na čem; sem, nahajam se v čem βλάβαις; bavim se s čim. 2. nadlegujem, mučim koga s prošnjami, trdo prijemam, pestim, napadam, pritiskam, πολλὸς ἐνέκειτο silno je nadlegoval; preganjam, za petami sem komu; sovražen sem komu; πολὺς τοῖς συμβεβηκόσιν imam za zelo važno, pripisujem veliko važnost čemu, zelo poudarjam dejanski izid.

ἔτῠμος 3 in 2 (ἐτεός) ep. poet. resničen, dejanski, pravi; adv. ἔτυμον, ἐτύμως v resnici, zares.

ὄντως adv. od pt. ὤν, ὄντος v resnici, zares, dejanski.

τελεσ-φόρος 2 (τέλος, φέρω) 1. ki dovršuje, izpolnjuje ali izvršuje; ki se izpolni ali uresniči, ἔρως τελεσφόρος γίγνεται želji se ugodi, želja se izpolni; δίδωμι χρησμὸν τελεσφόρον izpolnim prorokovanje, χάριν τελεσφόρον δίδωμι izkažem se dejanski hvaležnega, δὸς τελεσφόρα τὰ φάσματα stôri, da se prikazni uresničijo; Δίκη vsemogočna, kaznujoča. 2. dovršen, popoln, τελεσφόρον εἰς ἐνιαυτόν vse (celo) leto.

τέχνη, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.