Franja

lóvec hunter, huntsman, pl -men; sportsman; rifleman

divji lóvec poacher; (avion) fighter (plane), interceptor
lóvec na podmornice submarine chaser
nočni lóvec aeronavtika night-fighter
lóvec na doto fortune hunter
lóvec na službo place hunter

lóvec cazador m ; (letalo) avión m de caza

divji lovec cazador furtivo
nedeljski lovec cazador dominguero
lovec na glave cazador de cabezas
lovec na leve cazador de leones
lovec s sokoli certrero m

lôvec chasseur moški spol ; (letalo) avion moški spol de chasse

divji lovec braconnier moški spol
nedeljski lovec (familiarno) chasseur du dimanche
lovec na glave chasseur de têtes
lovec na leve chasseur de lions
lovec s sokoli fauconnier moški spol

lôvec (-vca) m

1. cacciatore; pog. guardacaccia:
lovec z vabnikom zimbellatore
lovci in ribiči cacciatori e pescatori
divji lovec cacciatore di frodo
nedeljski lovec cacciatore inesperto, in erba
lovec na kite cacciatore di balene, baleniere

2. pren.
lovec na avtograme cacciatore di autografi
lovec na denar uomo avido di denaro
lovci na zlato, za zlatom cercatori d'oro
lovec na doto cacciatore di dote

3. šah. alfiere

4. žarg. aer. (lovsko letalo) (aereo da) caccia;
lovec bombnik cacciabombardiere
navt. lovec na podmornice cacciasommergibili
voj. alpino, cacciatore delle alpi;
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. lovci na glave cacciatori di teste

luk moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Lauch (dišeči Wohlriechender Lauch, divji Schlangen-Lauch, gorski Berg-Lauch, gredljasti Gekielter Lauch, lepi Schöner Lauch, modri Blauer Lauch, narcisnocvetni Narzissenblütiger Lauch, oblasti Kugel-Lauch, okrogli Runder Lauch, orjaški Riesen-Lauch, poletni Sommer-Knoblauch, robati Kanten-Lauch, vinograjski Weinbergs-Lauch, zelenjadni Kohl-Lauch, zimski Winter-Lauch, die Winterzwiebel, zlati Gold-Lauch, okrasni der Blumenlauch)

mak botanika poppy

divji mak corn (ali field) poppy
vrtni mak opium poppy
glavica maka poppy-head
rdeča barva maka poppy red

mak moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Mohn (alpski Alpen-Mohn, apulijski Apulien-Mohn, Burserjev Bursers Alpen-Mohn, dvomljivi Saat-Mohn, julijski Julischer Alpen-Mohn, Kernerjev Kerners Alpen-Mohn, peščeni Sand-Mohn, poljski/divji Klatsch-Mohn, retijski Bündner Alpen-Mohn, Sendtnerjev Weißer Alpen-Mohn, vrtni Garten-Mohn, Schlaf-Mohn, golostebelni Island-Mohn, trnasti Stachel-Mohn)

màk botanika pavot moški spol , papaver moški spol

poljski ali divji mak coquelicot moški spol
vrtni mak pavot somnifère
rdeč(a) kot mak rouge comme un coquelicot

màk (màka) m bot. papavero (Papaver):
v zadregi zardeti kot mak dall'imbarazzo diventar rosso come un papavero
divji, poljski mak papavero selvatico, rosolaccio (Papaver rhoeas)
vrtni mak papavero da oppio (Papaver somniferum)

màk bot adormidera f

divji mak amapola f
(bolj) rdeč kot mak (más) rojo que una amapola
makovo olje, seme semilla f (ali granos m pl) de adormidera
makov cvet flor de adormidera

méd -ú honey

gozdni, divji méd, -ú wild honey
turški méd, -ú Turkish delight
méd, -ú v satovju honey in the comb
tekoč méd, -ú liquid honey, pure honey
trcan méd, -ú strained honey
sladek kot méd, -ú sweet as honey, honey-sweet
méd, -ú in mleko milk and honey
iti, prodajati se za méd, -ú (figurativno) to sell like hot cakes
to gre za méd, -ú (figurativno) it's going like hot cakes
nabirati méd, -ú to gather honey
dežela, kjer se cedita méd, -ú in mleko a land flowing with milk and honey

merjásec zoologija boar

divji merjásec wild boar
merjaščeva glava boar's head

merjásec (-sca) m

1. zool. maiale:
merjasec in svinja il maiale e la scrofa
divji merjasec cinghiale (Sus scropha)
skopiti merjasca castrare il maiale

2. vulg. lussurioso; violento

3. nareč. agr. (obračalni plug) aratro a doppio vomere

mož¹ [ó] moški spol (-a, -a, -je) der Mann
črni mož der Butzmann, der schwarze Mann
divji mož der wilde Mann
mali mož der Gernegroß
mladi mož der Stint
mož beseda ein Mann von Wort
mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
mož z lajno der Leierkastenmann
povodni mož der Neck, Nickelmann, Wassermann
slamnati mož der Strohmann
sneženi mož der Schneemann
možje množina Männer, die Männlichkeit
spremstvo kralja ipd.: zgodovina die Mannen
ledeni možje die Eisheiligen, die gestrengen Herren
kot en mož wie ein Mann
mož ob možu Mann an Mann
mož proti možu boj: Mann gegen Mann
boj mož proti možu der Nahkampf
mož za možem Mann für Mann
do zadnjega moža bis auf den letzten Mann

móž man, pl men

velik (visok) móž a tall man, (figurativno) a great man; (soprog) husband
kot en móž (enoglasno) as one man
móž proti móžu (bližinski) hand-tohand
borba móža proti móžu hand-to-hand struggle
slamnati móž (figura, statist) man of straw, dummy
divji móž wild man of the woods
povodni móž water sprite
do zadnjega móža (= vsi) to the last man, (all) to a man
padli so (v boju) do zadnjega móža they perished to a man
pravi móž na pravem mestu the right man in the right job (ali place)
vsi možje brez izjeme every man jack
priti, naleteti na pravega móža to come to the right man
biti le pol móža (figurativno) to be only a half man
izkazati se za móža to play the man, (ne se ustrašiti) to stand up to it like a man
dvigniti se kot en móž to rise like one man
pokaži, da si móž! show yourself a man!, show us what you're made of!
govorita kot móž móžu! let us have a man-to-man talk!
biti móž beseda to keep one's word, to be a man of one's word
on je móž beseda he is a man of his word
ladja se je potopila z vsemi móžmí na krovu the ship went down (ali sank) with all hands
móž jo tepe, kadar je pijan her husband (ali man) beats her when he is drunk

móž homme moški spol ; (zakonski) mari moški spol , époux moški spol , conjoint moški spol

mož in žena mari et femme, époux, conjoints
mož beseda biti être un homme de parole, tenir (sa) parole, un homme d'honneur n'a qu'une parole
mož dejanj homme d'action
divji mož homme des bois
povodni mož ondin moški spol, esprit moški spol des eaux
sneženi mož bonhomme moški spol de neige
mož proti možu corps à corps
do zadnjega ž moža jusqu'au dernier homme
kakor se spodobi možem comme il convient entre hommes, virilement

móž (-á) m

1. marito:
dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
rajni mož il defunto marito
zakonski mož coniuge

2. uomo:
mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
mož sivih las un uomo canuto

3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
vodilni možje dirigenti
volilni možje elettori
veliki možje i grandi (di una nazione)
črni možje becchini
občinski možje assessori; impiegati del comune
možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
on je figa mož (figamož) è un vigliacco

5. voj. (vojak brez čina) uomo:
bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
metati cifra mož fare a testa e croce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti mož beseda essere uomo di parola
biti mož dejanj essere uomo d'azione
biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
stati mož pri možu stare stretti come acciughe
igre črni mož guardie e ladri
etn. divji mož babau
gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
etn. povodni mož genio dell'acqua
slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
snežni mož pupazzo di neve
meteor. ledeni možje gelo di maggio

mràz (mráza) m

1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane

2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci

3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia

4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo

nageljč|ek moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika (klinček) die Nelke (binkoštni Pfingstnelke, brkati Bartnelke, čudoviti Prachtnelke, deltasti Heidenelke, divji Steinnelke, ledeniški Gletschernelke, navadni der Kartäuser, Seguierov Buschnelke, turški Büschelnelke)

napol halb, zur Hälfte, halb- (divji halbwild, gol [halbnackt] halb nackt, kuhan [halbgar] halb gar, odrasel halberwachsen, prebavljen halbverdaut, skončan [halbfertig] halb fertig, slep halberblindet, halb blind, zmrznjen halberfroren)
napol mrtev [halbtot] halb tot, figurativno mehr tot als lebendig
napol skuhati vorkochen
napol zastonj für einen Apfel und ein Ei