Franja

balaustium -iī, n (gr. βαλαύστιον) cvet divjega granatovca: Col. Poet., Plin., P. Veg.

bîk bíka m
1. bik: bik i junac; priplodni, rasplodni bik plemenski bik; zdrav, jak kao bik; rudnički bik moški poln zdravja in moči
2. ekspr. pohotnež
3. astr. bik, Taurus
4. čebulno steblo, ki nosi cvet
5. vodeni bik zool. velika bobnarica, Botaurus stellaris; moškatni bik zool. moškatni bik; dati -a za mačka narediti neumnost: nek vjeruje da će mu neko dati -a za mačka

bìrkatica ž (t. bir, kat)
1. dial. enonadstropnica
2. za eno opeko debel zid
3. enojen cvet

Birnenblüte, die, cvet/cvetenje hrušk

bryon -yī, n (gr. βρύον)

1. brion, blago dišeči drevesni mah, zlasti še ena od zvrsti sphagnos: Plin.

2. morski mah: Plin.

3. grozdast cvet belega topola: Plin.

cadūcus 3 (cadere)

1. padajoč, padel, pal: aqua Varr., O., folia O. odpadlo listje, lacrimae O., fulmen H. zalučana strela; pesn.: bello caduci Dardanidae V. v vojni padli; subst. cadūcum -ī, n odpadel cvet: Cael.

2. zrel, da odpade, odpadljiv, osipljiv: frons, flos O., vitis naturā est caduca Ci., lignum,... caducum in domini caput H. ki je hotelo pasti; pesn.: si mora praesentis leti tempusque caduco oratur iuveni V. mladeniču, odločenemu za smrt.

3. pren.
a) padav, minljiv, nestalen, slab, šibek, ničev: res humanae fragiles caducaeque Ci., alia omnia falsa, incerta, caduca, mobilia Ci., fama, spes, preces O., ignis Sen. ph. vodena strela.
b) jur. = kar zapade tujim dedičem ali državni blagajni, zapadel, brez lastnika, nikogaršnji: in via caducae hereditatis Ci., possessio Iust., bona Icti.; subst. cadūca -ōrum, n nikogaršnja posestva: Icti.; pren.: doctrinae possessio quasi caduca (zavržena) atque vacua Ci.
c) medic. padavičen, božjasten, epileptičen: puer Ap., equus P. Veg., morbus Ap. h. ali passio Isid. padavica, božjast, epilepsija. — Adv. cadūciter padavo, navzdol: Varr.

ceriflor ženski spol voščeni cvet

clochette [klɔšɛt] féminin zvonček; botanique zvončnica; zvončast cvet

clochette d'hiver (botanique) zvonček
clochette des bois (botanique) hijacinta

crocum -ī, n in crocus -ī, m (gr. κρόκον, κρόκος)

1. božur, rumenec, žafran, rastl. kot začimba in zdravilo: Lucr., S. fr., Col., Plin. idr., pascuntur casiamque crocumque rubentem V., nemus, ubi crocum gignitur Cu.; pl. croci: Iuv., Arn., redolent murraeque crocique O., ipsa crocos tenues … legit O. Pooseb. Crocos ali Crocus -ī, m Krok, mladenič, ki se je s svojo ljubico Smilako (σμῖλαξ slak) spremenil v žafranovo steblo: O. (z acc. Crocon), Plin. Iz žafrana so starodavniki pripravljali neko zlato rumeno dišavo, žafranovo olje ali žafranov cvet in neko rumeno barvilo, žafranovo rumenilo; od tod crocus

2. met.
a) žafranova voda, žafranovo olje, žafranov cvet, s katerim so mešali mazila, škropili triklinije velikašev in ceste, poseb. pa gledališke odre: Lucr., S. fr., Sen. ph., nec fuerant liquido pulpita rubra croco O., pulpita sollemnes non oluere crocos Pr.; pesn.: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. ali sme stopati prek odra, dehtečega od žafranove vode in cvetlic.
b) žafranovo rumenilo, žafranova barva: vestis picta croco V.
c) pl. croci rumenkaste prašnične niti cvetlic: flos … nullo odore nec crocis intus Plin., stantibus in medio crocis Plin.

Opomba: Crocus kot fem. le pri Ap.

cvjètina ž (ijek.), cvètina ž (ek.) velik cvet

cynor(r)hoda -ae, f ali cynor(r)hodon -ī, n (gr. κυνόῤῥοδον)

1. bot. šipek: Plin.

2. (v obl. cynorrhodon) cvet rdeče lilije: Plin.

dìvizma ž
1. bot. lučnik, Verbascum
2. dial. koruzni moški cvet

ear-drop [íədrɔp] samostalnik
uhan
botanika cvet fuksije

Einzelblüte, die, posamezen cvet

Eisenblüte, die, železov cvet

epithymum -ī, n (gr. ἐπίϑυμον) cvet materine dušice: Plin.

fioretta f agr. vinski cvet, kan

Fruchtblüte, die, Pflanzenkunde ženski cvet

granadilla ženski spol cvet pasijonke

Holderblüte, die, bezgov cvet