Franja

caeles -litis, abl. sg. -e, gen. pl. -um (caelum2) nebeški (= ki biva v nebesih); o bitjih: di Enn. ap. Ci., agricolae (= Ceres in Bacchus) Tib., Venus Ap., deus Amm.; kot subst. masc. nebeščan, bog, božanstvo: caeles novus ali recens O. = med bogove sprejeti cesar, poboženi cesar; večinoma v pl.: rex caelitum H., caelitibus fecisse metum O., quaecumque feret voluntas caelitum Cat.; o rečeh: regna O., aula M., mensa Paul. Nol.

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

Cāius -ī, m Gaj, in Cāia -ae, f Gaja, rim. osebni imeni. Caius in Caia je pisava nam. Gāius, Gāia, kakor se je tudi izgovarjalo in večinoma tudi pisalo. Pri svatbenem obredu so ženina običajno imenovali „Caius“, nevesto pa „Caia“, in ta je izrekla ženinu: „Ubi tu Caius, ego Caia.“: Q., P. F. Pri zgodovinopiscih po ces. Avgustu je Caius κατ' ἐξοχὴν cesar Gaj Kaligula: T., Suet. Od tod adj. Cāiānus 3 Gajev (= ces. Gaja Kaligule): clades, nex Sen. ph., expeditiones T., as Stat.

candidātus 3 (iz candida, sc. toga) belo oblečen, v belo togo odet: Prud., candidatus cedit hic mastigia Pl., vectores nautaeque candidati Suet. Od tod subst. candidātus -ī, m

1. kdor se poteguje za državno (častno) službo, kandidat (ker so ti hodili okrog v belih togah): Varr., T. idr., officiosissima natio candidatorum Ci., c. consularis, praetorius, tribunicius Ci. kandidat za konzulsko, pretorsko, tribunsko službo, c. consulatūs L. epit., Suet., quaesturae Suet., sacerdotii Sen. ph., c. Caesaris Vell. ki ga je Cezar (cesar) posebej priporočil, od tod preg.: petis tamquam Caesaris candidatus Q. = zavedajoč se uspeha; c. principis Ulp. (Dig.) = kvestor, ki ga je izvolil sam cesar, da je prebiral ces. govore in odgovore = quaestor T., Suet., quaestor candidatus Suet., Lamp.; candidatus = ki ima ius togae candidae: Cod. Th.; redkeje candidāta -ae, f kandidatka za kaj, prošnjica za kaj: sacrificii Ps.-Q.

2. pren. kdor se poganja ali stremi za čim, stremljivec za čim, čakalec na kaj: c. non consulatūs tantum, sed immortalitatis et gloriae Plin. iun., eloquentiae Q., crucis Ap. ki bo kmalu križan, c. socer Ap. ki bi rad postal tast, c. aeternitatis Tert., philosophiae Symm.

cargo moški spol tovor; nakladanje; teža; trgovina dolg; obtožba, obdolžitev; naloga, naročilo; dolžnost, obveznost; služba, dostojanstvo

cargo de conciencia pomisleki vesti
a cargo de v breme; pod poveljstvom ali nadzorstvom
cesar en el cargo prenehati s službo
desempeñar un cargo opravljati službo
hacer cargo a uno de a/c komu kaj pripisovati, očitati
hacerse cargo de a/c nekaj prevzeti; nekaj pretehtati, preiskati, razumeti
¡hazte cargo! le pomisli!
eso corre(va) de mi cargo to je moja stvar; za to bom že jaz sam poskrbel
tener a su cargo a/c skrbeti za kaj
cargos son cargas, cargo lleva carga čast (dostojanstvo) prinaša bremena

cārus 3

1. visoke cene (gen. sg.), drag: Pl., Ter. idr., annona cara Ca. fr., annona carior, carissima Ci., (aurum et argentum) caelando cariora facere Plin.; z abl. pretii (za kaj): non... minis trecentis carast Pl., quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. ph.

2. pren. drag = mil, ljub, cenjen, čislan: V., Cat., Sen. ph. idr., quorum tibi auctoritas est... cara, vita vilissima Ci., cari sunt parentes, cari liberi Ci., carum ipsum verbum est amoris Ci., paucis carior fides quam pecunia fuit S., dis carus ipsis H., carior est auro iuvenis Tib.; subst. cārī -ōrum, m: cari mei Pl. moji dragi. — Adv. cārē (cārō Poeta ap. Aug., Ulp. [Dig.]) drago, za visoko ceno: Val. Max., Ps.-Q., Mart., care (carius Ca. fr.) emere Varr., c. vēnīre Varr., carius constare Luc. fr., carissime constare Sen. ph.; pren.: valde care aestimare tot annos Brutus in Ci. ep. zelo visoko ceniti, bona carius aestimare Plancus in Ci. ep., nulla res carius constat quam quae precibus empta est Sen. ph. ni dražja, carius ei victoriam vendere Iust. dražje. — Kot nom. propr. Cārus -ī, m Kar, Dragec, pogosto ime različnih rim. rodov

1. rim. pesnik v Avgustovem času, ki je opeval Herkula v neohranjeni pesnitvi: O.

2. T. Lucrētius Cārus, gl. Lucrētius.

3. M. Aurelius Cārus Mark Avrelij Kar, rim. cesar l. 282 in 283 po Kr.: Vop., Aur., Eutr., Sid.

centralnoafriški pridevnik
1. (o Centralni Afriki) ▸ közép-afrikaiSopomenke: srednjeafriški

2. (o Centralnoafriški republiki in Centralnoafričanih) ▸ közép-afrikai köztársaságiSopomenke: srednjeafriški
Povezane iztočnice: Centralnoafriška republika

3. v zgodovinskem kontekstu (o Centralnoafriškem cesarstvu) ▸ közép-afrikai császárságbeliPovezane iztočnice: Centralnoafriško cesarstvo

Cesare m

1. hist. Cezar

2.
cesare knjižno cesar; vladar

cesarica samostalnik
1. (vladarka) ▸ császárnőDovoljenje za ustanovitev samostana je dala cesarica Marija Terezija leta 1759. ▸ A zárda alapítását Mária Terézia császárnő engedélyezte 1759-ben.

2. (vladarjeva žena) ▸ császárné
Po navedbah cesarske tiskovne službe sta tudi cesar in cesarica zelo srečna. ▸ A császári sajtószolgálat jelentése szerint a császár és a császárné is nagyon boldog.
Cesar Ferdinand I. in cesarica Ana sta bila deležna velikega slavja. ▸ I. Ferdinánd császárt és Anna császárnét hatalmas ünneplésben részesítették.

3. (mojstrica; virtuozinja) ▸ királynő, mesternő, császárnő
Z veseljem sem se lotila dela, saj je bila Ondina zame cesarica petja že v šolskih časih. ▸ Örömmel láttam hozzá a munkához, hisz számomra Ondina már az iskolában is az éneklés királynője volt.

cesaríca (-e) f

1. imperatrice

2. consorte dell'imperatore:
cesar in cesarica l'imperatore e consorte

cesarstvo samostalnik
1. (dežela, kjer vlada cesar) ▸ császárságPovezane iztočnice: Nikejsko cesarstvo, Zahodno rimsko cesarstvo, Avstro-Ogrsko cesarstvo, Sveto rimsko cesarstvo, Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, Nemško cesarstvo

2. v zgodovinskem kontekstu (imperij) ▸ birodalomPovezane iztočnice: Osmansko cesarstvo, Mongolsko cesarstvo, Otomansko cesarstvo

3. (velika organizacija) ▸ birodalomPriljubljena televizijska voditeljica je naredila korak naprej pri širjenju svojega poslovnega cesarstva. ▸ A népszerű televíziós műsorvezető tett egy lépést üzleti birodalma növelése felé.Italijanski modni oblikovalec je v intervjuju povedal, da je pripravljen prodati svoje modno cesarstvo. ▸ Az olasz divattervező az interjúban elmondta, hogy kész eladni divatbirodalmát.

4. (območje prevlade) ▸ birodalom

Chaerea -ae, m (Χαιρέας) Hajrea gr. nom. propr.: Ter.; kot rim. priimek, npr.

1. C. Fannius Ch. Gaj Fanij Hajrea: Ci.

2. C. Cassius Ch. Gaj Kasij Hajrea, tribun telesne straže; s svojimi zarotniki je umoril cesarja Kaligulo, zato ga je cesar Klavdij dal usmrtiti: Sen. ph., Suet., T., Aur.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

Commodus -ī, m, popolno L. Aelius Aurelius Commodus Antōnīnus Lucij Elij Avrelij Komod Antonin, nav. samo L. Commodus Antoninus ali Commodus Antoninus ali kratko Commodus, rimski cesar od l. 186 do 192: Lamp., Aur., Eutr. Od tod adj. Commodius 3 Komodov: nonae Lamp. Commodiānus 3 Komodov: horti Lamp.

Cōnstantīnus -ī, m Konstantin, rimsko moško ime, poseb. C. Flavius Valerius Claudius Constantinus Gaj Flavij Valerij Klavdij Konstantin, rimski cesar s pridevkom Veliki, rojen l. 274, umrl l. 323: Lact., Eutr., Amm. — Od tod adj. Cōnstantīniānus 3 Konstantinov: genus Amm., praetura Cod. Th.

Cōnstantius -iī, m Konstancij, rimsko moško ime, poseb. Flavius Valerius Constantius Chlorus Flavij Valerij Konstancij Hlor, cezar in rimski cesar od l. 292 do 306: Lact., Aur., Eutr., Amm. — Od tod adj.
a) Cōnstantiacus 3 Konstancijev: legiones Amm.
b) Cōnstantiānus 3 Konstancijev: thalamus Amm., praetura Cod. Th.

Dioclētiānus -ī, m (C. Valerius Diocl.) Gaj Valerij Dioklecijan, rimski cesar od l. 284 do 305 po Kr.: Arn., Vop., Aur., Eutr., Hier.

Dioklecijan samostalnik
zgodovina (rimski cesar) ▸ Diocletianus [római császár]

diplōma -atis, n (gr. δίπλωμα) „dva preganjena lista“,

1. lastnoročno pismo: missis diplomatibus consignatis Macr.

2. listina kot potrdilo podeljene ugodnosti ali svoboščine, ki jo je izdal rimski senat ali višji oblasnik, pozneje pa sam cesar, odprto pismo, patent, diploma: Plin. iun., Suet.; occ.
a) pomilostitvena listina: Ci. ep. (VI, 12, 3).
b) potrdilo o podeljenem rimskem državljanstvu: quibus diplomata civitatis Rom. singulis dedit Suet.
c) v demokraciji spremnica, priporočilno pismo pokrajinskim oblastem, naj lastniku ugodijo: Ci. ep. (ad Attic. X, 17, 4); v cesarstvu potni list, s katerim se lastniku dovoli uporaba ces. pošte: Sen. ph., Plin. iun., M. Caesar in Front. ep., diplomata Othonis T., tamquam … diplomatibus nullum principem praescripsisset T. ni bil potnim listom pripisal ces. imena.

Opomba: Gen. pl. duplomatum in duplomatorum po Char.

dolgoprogašica samostalnik
1. neformalno, šport (v teku) ▸ hosszútávfutó
Osemnajstletna dolgoprogašica je v sijajnem finišu teka na 5000 m ugnala favorizirane Kenijke in Etiopijke. ▸ A tizennyolc éves hosszútávfutó az 5000 m-es futás káprázatos hajrájában legyőzte az esélyesnek számító kenyaiakat és etiópokat.

2. neformalno, šport (v drugih športih) približek prevedka ▸ hosszútávú pályán sportot űző
Nekoliko slabše sta odplavali dolgoprogašici Nina Cesar in Nika Karlina Petrič na 800 prosto. ▸ Nina Cesar és Nika Karlina Petrič hosszútávúszó valamivel gyengébben teljesített 800 gyorson.