Franja

lēvō¹ -āre -āvī -ātum (lēvis) (z)gladiti, (z)likati, (z)loščiti: levare ac radere tigna Lucr., cubilia tectorio levata Varr., levare corpus Ci. fr. telo (o)briti, (iz)puliti si lase, os radere et levare Cels., magni levatique mensarum orbes Sen. ph., teretes levare manu … mensas Stat., homines vulsi levatique Q.; metaf. (o spisih) (z)gladiti, (z)likati, (u)blažiti, (o)militi: nimis aspera sano levabit cultu H.; kot adj. pt. pf. v komp.: quae levatiora levioraque sunt Gell.

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid

nor|ec [ô] moški spol (-ca …) der Narr, der Verrückte (ein -r)
dvorni norec der Hofnarr
kot norec wie ein Irrer
delati kot norec arbeiten wie ein Kümmeltürke
imeti za norca anführen, pflanzen, zum Narren halten, auf die Schippe nehmen
briti norce iz koga (jemanden) veräppeln, veralbern, Possen treiben/reißen mit

nórec loco m ; demente m ; fam chiflado f ; (bedak) mentecato m , tonto m

dvorni norec bufón m
briti norce (fig) bufonearse, bufonizar, chancear
imeti koga za norca burlarse de alg, tomar el pelo a alg; fam chotearse de alg

nôrec (blaznež) madman, fool, lunatic; (bedak) dunce, silly person, ninny

dvorni nôrec zgodovina court jester
imeti koga za nôrca to make a fool of someone, to fool someone, to poke fun at someone
nôrci si upajo več kot junaški fools rush in where angels fear to tread
briti nôrce iz koga ➞ imeti koga za nôrca
palica dvornega nôrca fool's bauble

nôrec fou moški spol , insensé moški spol , aliéné moški spol , sot moški spol ; (zabijač) mouton moški spol

dvorni norec bouffon moški spol (de cour), fou du roi
briti norce (figurativno) faire des farces (ali des facéties), faire le bouffon (ali le farceur, le pitre), se livrer à des facéties (ali boufonneries), dire des balivernes
briti norce iz koga, imeti koga za norca se moquer de quelqu'un, se gausser de quelqu'un, mystifier, berner quelqu'un, familiarno se payer la tête de quelqu'un

nôrec (-rca) m

1. matto, pazzo, folle:
saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
drveti kot norec correre come un pazzo
dvorni norec buffone di corte
šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
PREGOVORI:
en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento

obri|ti (-jem) briti rasieren (se sich); (odstraniti) abrasieren, obrvi: ausrasieren; do golega - glavo: kahlrasieren
obriti brado (odstraniti) sich den Bart abnehmen

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

pobri|ti (-jem) briti ausrasieren, rasieren

Possen, pl, norčije; Possen treiben/reißen uganjati norčije, briti norce

prēndere^*

A) v. tr. (pres. prēndo)

1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

2. vzeti, jemati; priskrbeti si

3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

4. vzeti, jemati; nositi s seboj

5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom

6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

7. ukrasti

8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko

11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah

12. zavzeti, zavzemati

13. slikati, fotografirati

14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere

15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)

20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati

22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?

23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep

24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se

25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih

26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se

28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

B) v. intr.

1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah

2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati

3. prijeti se, pognati korenine

4. zagoreti

5. prijeti se (lepilo ipd.)

6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn

razírati démolir, abattre, raser

razirati se (briti se) se raser

shave² [šéiv] samostalnik
britje; oplazenje; ostružek; zlezenje (pri izpitu), tesno uitje
britanska angleščina sleparija, trik
ameriško oderuške obresti
tehnično skobljenje; strgalo

by a shave za las
a clean shave pogovorno čista goljufija
shave hook tehnično strgulja, strgača
to have a shave dati se obriti, (o)briti se
I had a close (near) shave figurativno za las sem ušel (nesreči)
it was a close shave malo (za las) je manjkalo (da ni prišlo do nesreče)
I want a shave želim britje (se briti)
a good lather is half the shave figurativno dober začetek je polovica opravljenega dela

spasso m

1. zabava:
per spasso za zabavo
darsi agli spassi vdajati se brezdelju, zabavati se
prendersi spasso di qcn. norčevati se iz koga

2. pren. zabavnež

3. (kratek) sprehod:
andare a spasso iti na sprehod
essere a spasso pren. biti brez dela
mandare qcn. a spasso znebiti se koga, spraviti koga spod nog
mandare a spasso qcn. pren. briti norce iz koga
va' a spasso! pojdi k vragu!

suho¹ trocken
briti se na suho sich trocken rasieren

tagliare¹

A) v. tr. (pres. taglio)

1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo

5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost

C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se

trocken suh; Klima: sušen; figurativ suhoparen; Wein: suh; trocken sein biti suh, Alkoholiker: vzdržati brez pijače; trocken rasieren briti na suho (z električnim brivnikom); trockene Destillation Chemie suha destilacija; trockener Husten suh kašelj; trockene Kälte suh mraz; trockenen Auges brez solze, hladno; trockenen Fußes ne da bi si zmočil noge; auf dem trockenen sitzen figurativ biti suh (brez denarja); ne vedeti ne naprej ne nazaj; ironisch sedeti pred praznim kozarcem; im Trockenen na suhem, figurativ na varnem; seine Schäfchen ins Trockene bringen okoristiti se (na tuj račun)