Franja

resplandecer [-zc-] bleščati se, lesketati se, iskriti se, svetiti, sijati

resplendir [rɛsplɑ̃dir] verbe intransitif sijati, svetiti se, lesketati se, bleščati se, blesteti

la lune resplendit luna sije
le lac resplendit sous le soleil couchant jezero se blešči v zahajajočem soncu
son visage resplendit de joie, de bonheur obraz mu sije, žari od veselja, od sreče

ridere^*

A) v. intr. (pres. rido)

1. smejati se:
ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
far ridere i polli debele klatiti
fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna

2. pren. knjižno sijati, bleščati se

B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)

1.
ridersi (di) norčevati se (iz)

2. požvižgati se (na):
ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

rielar lesketati se, sijati, svetiti se, bleščati skozi

rifulgere^* v. intr. (pres. rifulgo) bleščati se, sijati (zlasti pren.)

rilucere^* v. intr. (pres. riluco) knjižno bleščati se, svetiti se:
gli riluce il pelo šalj. ves se je nališpal

risplēndere^* v. intr. (pres. risplēndo)

1. bleščati se; svetiti se; lesketati se; odsevati

2. pren. blesteti:
risplendere per bellezza blesteti s svojo lepoto

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

rutiler [rütile] verbe intransitif bleščati se, blesteti

le brillant rutile briljant se blešči
les toits rutilen sous l'ardeur du soleil strehe se blešče pod žarečim soncem

scheinen (schien, geschienen)

1. Sonne usw.: sijati; (schimmern) lesketati se, bleščati se

2. zdeti se, videti je, da; očitno je; (sie scheint müde videti je trudna, zdi se, da je trudna, očitno je trudna; es scheint, [daß] dass ... zdi se, da ...; mir will es scheinen, [daß] dass ... kar nekako se mi zdi, da ...)

scintillare v. intr. (pres. scintillo)

1. iskriti se

2. bleščati se, svetiti se

scintillate [síntileit] neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti; svetlikati se, migljati (o zvezdah)
figurativno biti poln duhovitosti, iskriti se od duhovitosti

her eyes scintillated with fury oči so se ji iskrile od jeze
prehodni glagol
sipati (iskre)

to scintillate witticisms sipati duhovite opazke, iskriti se od duhovitosti

scintiller [sɛ̃tije] verbe intransitif iskriti se, bleščati se, migljati

les étoiles, les diamants scintillent zvezde, diamanti se iskrijo

scintillō -āre -āvī (scintilla) iskriti se, iskreti se, iskretati se, svetlikati se, bleščati se, blesketati (blisketati) se, bliskati se, lesketati se, žareti, svetleti: LUCR., SIL., AMM. idr., scintillant oculi PL., carbuncula contra radios solis PL., testa cum ardente viderent scintillare oleum V., fulgetra PLIN.; pren.: scintillavit cruentis ira genis SIL., cupiditatis ardor, qui scintillet in animis audientium AMBR., vidisti in multo fumo scintillantem fidem meam AUG.

sclipí -ésc vi.

1. blesteti, lesketati se, bleščati se, iskriti se

2. žareti

sfavillare v. intr. (pres. sfavillo)

1. iskriti se; blesteti, bleščati se

2. pren. žareti:
il viso gli sfavillava di gioia obraz mu je žarel od veselja

sfolgorare v. intr. (pres. sfōlgoro) svetiti se, bleščati se, žareti

shimmer [šímə]

1. samostalnik
bleščanje, blesk, svetlikanje, migljanje

2. neprehodni glagol
svetlikati se, bleščati se, migljati

sparkle [spa:kl]

1. samostalnik
iskrenje, iskra; blišč, blesk, bleščanje, sijaj; živahnost

2. neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti (tudi figurativno)
peniti se (o pijači), musirati

their conversation sparkles with wit njihov pogovor se iskri od duhovitosti
his eyes sparkled with anger oči so se mu (za)iskrile od jeze
the stars sparkle zvezde se bleščijo
to sparkle out sleng onesvestiti se

spiegeln zrcaliti (sich se); intransitiv bleščati se kot zrcalo; figurativ zrcaliti se; Medizin preiskovati/preiskati z ogledalcem