Franja

prōssimo

A) agg.

1. blizu, bližnji:
il giardino è prossimo alla casa vrt je blizu hiše
essere prossimo a partire odhajati na pot, pripravljati se na odhod
parente prossimo bližnji sorodnik

2. najbližji, prihodnji, naslednji:
l'anno prossimo prihodnje leto

B) m

1. bližnji:
ama il tuo prossimo come te stesso ljubi bližnjega kakor samega sebe

2. ljudje, drugi:
parlare male del prossimo opravljati druge

3. redko sorodnik

próximo bližnji, najbližji; prihodnji

el mes próximo prihodnji mesec
el 5 próximo pasado 5. preteklega meseca
la semana próxima pasada (pasada la próxima semana) pretekli teden; teden po prihodnjem tednu
próximo a la casa v bližini hiše
próximo a morir smrti blizu
de próximo prihodnjič, v kratkem, kmalu
está próximo un aumento de precio zvišanje cene je na vidiku
la casa está próxima hiša je čisto v bližini

rapproché, e [raprɔše] adjectif bližnji, blizek

dans un avenir rapproché v bližnji bodočnosti
combat masculin rapproché borba, boj iz bližine

ready¹ [rédi] pridevnik
pripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri)
voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot)
trgovina uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist
arhaično takojšen (o plačilu)

ready capital obratni kapital
a ready consent hitra, takojšnja privolitev
ready for death pripravljen na smrt
ready for sea pripravljen za odhod na morje, za izplutje
ready for take-off pripravljen za vzlet
a ready pen figurativno spreten pisec
a ready reply hiter, odrezav odgovor
ready source pripravljene (izdatne) zaloge
a ready speaker spreten govornik
ready to suspect nagnjen k sumničenju
a ready workman spreten, okreten delavec
a ready writer pisatelj, ki hitro ustvarja
dinner is ready večerja je pripravljena (servirana)
the readiest way najpreprostejši, najlažji način (to pay one's debts plačevanja dolgov)
tickets ready! pripravite vozovnice, prosim!
I am ready to go pripravljen sern za odhod, da grem
you are too ready to criticize others ti kar prehitro kritiziraš druge
he is not clever, but he is ready on ni bister, a kaže dobro voljo
he is ready with excuses on ima hitro izgovore pri roki
he is ready to get angry on hitro vzkipi, se razjezi
he was ready to faint skoraj onesvestil se je
I was ready to drop with fatigue komaj sem se držal na nogah od utrujenosti
to find a ready market (sale) naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajo
English money finds ready acceptance everywhere angleški denar povsod radi sprejemajo
to give a ready consent rad privoliti
to have a ready report biti odrezav
to get (to make) ready pripraviti (se)
he seized the readiest weapon pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v roke
ready, steady, go! šport pripravljeni, pozor, zdaj!

seámăn sémeni m

1. bližnji

2. podoben, enak
□ fără de seamăn brez primere

segreto

A) agg.

1. skriven

2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
agente segreto tajni agent
fondi segreti skriti, tajni fondi
società segreta tajno društvo
in segreto skrivaj, tajno

3. zaupen

4. pren. bližnji, intimen

5. privaten; tajen:
cameriere segreto tajni komornik

6. knjižno skrit, odročen

B) m

1. skrivnost, tajnost, tajna:
segreto di Pulcinella javna tajna
segreto di Stato državna skrivnost
confidare un segreto zaupati skrivnost
custodire un segreto varovati skrivnost
svelare un segreto razkriti skrivnost

2.
segreto bancario bančna skrivnost
segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
segreto epistolare ptt poštna tajnost
segreto istruttorio preiskovalna tajnost
segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti

3. skrivnost, skrivni način:
i segreti del mestiere skrivnosti poklica
il segreto del successo skrivnost uspeha

4. skrivni mehanizem

5. globina, skrivni kot:
nel segreto di v globini (česa), globoko v

sémen -i m bližnji

sovrastante agg.

1. zgornji, zgoraj ležeč

2. bližnji, skorajšnji

3. pren. superioren

stretto

A) agg.

1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

5. nujen, hud

6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

B) avv.

1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko

2. pren. strogo, striktno

C) m

1. morska ožina

2. glasba stretto (pri fugi)

sub- [sʌb] predpona
pod-, nižji; stranski; nepopoln, približen; mejni, bližnji
kemija bazičen

toward¹ [tóuəd] pridevnik (towardly prislov)
ki je v teku, ki se mora zgoditi
zastarelo prihajajoč, bližnji
zastarelo pripravljen, voljan, poslušen; obetaven

work is toward delo je v teku

vicinal [vísinəl] pridevnik
soseden, bližnji, blizek; krajeven, lokalen

viciniore agg. admin. bližnji, soseden

vīcīnor -ārī (vīcīnus) sosedovati, biti soseden (sosednji), biti blizu: Sid.; poseb. pogosto vīcīnāns -antis bližen, bližnji, blizu (zraven) se nahajajoč: latera, corpus Cael., Plaustrum M.; z dat.: vicinantia capiti loca Cael., cum vicinantibus sibi gingivis Cael.; metaf. biti blizu, biti podoben: quia vicinaretur innocentiae festinata correctio Sid.

vīcīnus 3 (vīcus)

1. sosednji, soseden, bližnji, blizu bivajoč: terra O., vicinae silvae H., urbes V., H., legatos circa vicinas gentes misit L., in fundum vicini consulis Ci., vicini furis vidit nuptias Ph., vicinum bellum L. ali vicinus Mars Tib. vojna v soseščini, vicinissime frui Aug. v največji bližini; pesn.: vicina iurgia H. s sosedom; z dat.: Macr. idr., Thessalia, qua est vicina Macedoniae L., sedes vicinae astris V., caelo vicinum liquit Olympum Tib., viae vicina domus fuit O., parti vicinior esset O. Od tod subst.
a) vīcīnus -ī, m sosed: Pl., V. idr., finitimi ac vicini Ci., ne vicini quidem proximi sentiunt Ci., bonus sane vicinus H., omnes vicini (sc. te) oderunt H., vicinus eius mulieris Ci.
b) vīcīna -ae, f soseda: Pl., Ter., Lucan., Q. idr., vicina seni non habilis Lyco H., anus vicina loci O., Fidem in Capitolio vicinam Iovis Ci. (o svetiščih teh dveh božanstev).
c) vīcīnum -ī, n sosedstvo, soseščina, bližina, v pl. sosednji kraji, bližnji kraji, okolica, obližje: in vicino Cels., Sen. ph., Plin. v bližini, e (ex) vicino Col., Plin., sonitu plus quam vicina fatigat O., amnis rigans vicina Plin., vicina Syriae Plin.

2. metaf.
a) (po času) bližnji, blizu bivajoč, včasih grozeč, preteč: Serv. idr., mors Ph., exitium Eutr., morti vicinus Aug., Hier.; subst.: vicinus eorum temporum Hier.
b) soroden, podoben, skoraj enak: vicinam eius (sc. dicendi facultatis) atque finitumam dialecticorum scientiam assumere Ci. z njo sorodno in stikajočo se, vicinus proximusque diis (sc. homo) Sen. ph., odor vicinus nardo, ferrum molle plumboque vicinius, vocabulum vicinum Plin., quae sunt vicina, cui vicinum est, rebus vicinis uti, vicina virtutibus vitia Q.

voisin, e [vwazɛ̃, in] adjectif sosednji, bližnji, ki meji na; masculin sosed, féminin soseda

ближний bližnji

бли́жній¹ прикм., blížnji prid.

близкий blizek, bližnji; ki je srcu blizu, prijatelj, sorodnik

навко́лишній прикм., blížnji prid., okóliški prid.