Franja

lucide [lüsid] adjectif jasen, svetel, bister; bistroviden; pri polni zavesti; razumljiv; jasnoviden, luciden

moments masculin pluriel lucides (médecine) svetli trenutki
état masculin lucide trans, stanje v transu

lucido¹ agg.

1. svetel; čist

2. sijajen, bleščeč

3. pren. jasen, bister:
mente lucida bister um

nimble [nimbll] pridevnik (nimbly prislov)
okreten, spreten, uren; odrezav, bister

the nimble sixpence drobiž gre lahko izpod rok

nitido agg.

1. čist, bleščeč, svetel; bister

2. pren. jasen

3. eleganten

niveus 3 (nix)

1. snežen, snežnat: aggeres V. kupi snega, mons Cat., aqua Mart. snežnica (s katero so hladili pijače in jo tudi uporabljali za pitje).

2. meton.
a) bel kot sneg, snežnobel: candor Corn., lac, cycni, lacerti Veneris V., color, latus H., corpora, dens, pons, luna, marmor, columbae, iuvenca, vestis O., agna Sen. ph., Iuv., equi (ob zmagoslavnem vozu) Tib.; z inf.: quā notam duxit (sc. vitulus) niveus videri H. biti videti snežnobel; metaf.: Quirites, tribuni Iuv. belo oblečeni, v belih togah.
b) (snežno)jasen, bister: flumen Sen. tr., undae Mart.

òtresit -a -o
1. pameten, bister: što bi otresitijih mladih ljudi, to se dade na školovanje
2. priden, vrl
3. odločen: u tom slučaju treba da si otresit

peart [píət] pridevnik
ameriško živahen, vesel, bister, pameten

penetrant [pénitrənt] pridevnik
prediren
figurativno oster, bister, penetranten

penetrative [pénitreitiv] pridevnik (penetratively prislov)
prediren
figurativno oster; bister

penetrative effect globina predora (strelnega orožja)

perspicuus 3, adv. -ē (perspicere) prozoren, bister, čist: sal, gemma Plin., adultera tenui veste perspicua Sen. rh., nives Stat., liquor aquae O.

2. metaf. jasen, očiten: Corn. idr., certum et perspicuum, perspicue falsa Ci., ius Ci., perspicuum est, esse deos Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: p. est, quantum … intersit Ci.

prȍmećūran -rna -o bister, iznajdljiv, domiseln: od nekadašnjeg dječarca odrastao krepak, promećuran momčić

pronìcav -a -o, pronìcljiv -a -o prenikav, bister, predirljiv: pronicav duh; -ōst ž prenikavost, bistrost, predirljivost

puro čist; bister, jasen, neskaljen; nedolžen; pravi; sam, izključen, zgolj

(cigaro) puro cigara
de puro gozo iz čistega (samega) veselja
de puro hambriento zgolj iz lakote
se cae de puro viejo čisto onemogel je (starec)
de pura cortesía iz same vljudnosti
por pura costumbre iz same navade
a puro de empujones s prerivanjem
las olvidó de puro conocidas pozabil jih je, ko jih je komaj spoznal
¡es puro engaño! to je prava sleparija, to ni nič drugega kot sleparija!

quick¹ [kwik] pridevnik (quickly prislov)
hiter, uren, nagel; bister, okreten, znajdljiv, odrezav, živahen; nagle jeze, vzkipljiv; fin, oster (vid, sluh); živ (pesek itd.)
arhaično živ, živeč
ekonomija živahen, likviden, tekoč
mineralogija rudnat

be quick about it! podvizaj se s tem!
to be quick by s.o. zanositi s kom
quick with child noseča (v drugi polovici nosečnosti)
quick on the draw ki hitro reagira, odrezav
quick ear oster sluh
quick at hearing ki dobro sliši
quick in (at) working sums ki hitro računa
a quick one "kozarček" (na hitro)
quick hedge (ali fence) živa meja
quick of parts (ali understanding) bistroumen, ki hitro razume
quick sight oster vid
quick temper razdražijiva čud, vzkipljivost
quick in the uptake ki hitro razume, dojame
quick wit odrezavost
to have quick wits biti odrezav
ekonomija quick returns hiter donos, dobiček

rázboran -ōrna -o, ràzborit -a -o razumen, pameten, bister

refine [rifáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
čistiti (se), prečistiti (se), rafinirati (se), požlahtniti (se); ugladiti (se), stanjšati (se); izboljšati (se); postati čist, bister; modrovati, tuhtati (on, upon o)

to refine one's style ugladiti, izboljšati svoj slog
to refine on (upon) izpopolniti do podrobnosti, dlakocepiti, tuhtati o
to refine upon an invention (še) naprej razvijati iznajdbo

resalado privlačen, bister, pameten

sagacious [səgéišəs] pridevnik (sagaciously prislov)
ostroumen, moder, pameten, bister, prenikav

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.

sage¹ [séidž]

1. samostalnik
modrec, modrijan (često slabšalno)

2. pridevnik (sagely prislov)
moder (često slabšalno)
pameten, bister, razumen
arhaično resen, slovesen