Franja

nimble [nimbll] pridevnik (nimbly prislov)
okreten, spreten, uren; odrezav, bister

the nimble sixpence drobiž gre lahko izpod rok

nitido agg.

1. čist, bleščeč, svetel; bister

2. pren. jasen

3. eleganten

niveus 3 (nix)

1. snežen, snežnat: aggeres V. kupi snega, mons Cat., aqua Mart. snežnica (s katero so hladili pijače in jo tudi uporabljali za pitje).

2. meton.
a) bel kot sneg, snežnobel: candor Corn., lac, cycni, lacerti Veneris V., color, latus H., corpora, dens, pons, luna, marmor, columbae, iuvenca, vestis O., agna Sen. ph., Iuv., equi (ob zmagoslavnem vozu) Tib.; z inf.: quā notam duxit (sc. vitulus) niveus videri H. biti videti snežnobel; metaf.: Quirites, tribuni Iuv. belo oblečeni, v belih togah.
b) (snežno)jasen, bister: flumen Sen. tr., undae Mart.

òtresit -a -o
1. pameten, bister: što bi otresitijih mladih ljudi, to se dade na školovanje
2. priden, vrl
3. odločen: u tom slučaju treba da si otresit

peart [píət] pridevnik
ameriško živahen, vesel, bister, pameten

penetrant [pénitrənt] pridevnik
prediren
figurativno oster, bister, penetranten

penetrative [pénitreitiv] pridevnik (penetratively prislov)
prediren
figurativno oster; bister

penetrative effect globina predora (strelnega orožja)

perspicuus 3, adv. -ē (perspicere) prozoren, bister, čist: sal, gemma Plin., adultera tenui veste perspicua Sen. rh., nives Stat., liquor aquae O.

2. metaf. jasen, očiten: Corn. idr., certum et perspicuum, perspicue falsa Ci., ius Ci., perspicuum est, esse deos Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: p. est, quantum … intersit Ci.

prȍmećūran -rna -o bister, iznajdljiv, domiseln: od nekadašnjeg dječarca odrastao krepak, promećuran momčić

pronìcav -a -o, pronìcljiv -a -o prenikav, bister, predirljiv: pronicav duh; -ōst ž prenikavost, bistrost, predirljivost

puro čist; bister, jasen, neskaljen; nedolžen; pravi; sam, izključen, zgolj

(cigaro) puro cigara
de puro gozo iz čistega (samega) veselja
de puro hambriento zgolj iz lakote
se cae de puro viejo čisto onemogel je (starec)
de pura cortesía iz same vljudnosti
por pura costumbre iz same navade
a puro de empujones s prerivanjem
las olvidó de puro conocidas pozabil jih je, ko jih je komaj spoznal
¡es puro engaño! to je prava sleparija, to ni nič drugega kot sleparija!

quick¹ [kwik] pridevnik (quickly prislov)
hiter, uren, nagel; bister, okreten, znajdljiv, odrezav, živahen; nagle jeze, vzkipljiv; fin, oster (vid, sluh); živ (pesek itd.)
arhaično živ, živeč
ekonomija živahen, likviden, tekoč
mineralogija rudnat

be quick about it! podvizaj se s tem!
to be quick by s.o. zanositi s kom
quick with child noseča (v drugi polovici nosečnosti)
quick on the draw ki hitro reagira, odrezav
quick ear oster sluh
quick at hearing ki dobro sliši
quick in (at) working sums ki hitro računa
a quick one "kozarček" (na hitro)
quick hedge (ali fence) živa meja
quick of parts (ali understanding) bistroumen, ki hitro razume
quick sight oster vid
quick temper razdražijiva čud, vzkipljivost
quick in the uptake ki hitro razume, dojame
quick wit odrezavost
to have quick wits biti odrezav
ekonomija quick returns hiter donos, dobiček

rázboran -ōrna -o, ràzborit -a -o razumen, pameten, bister

refine [rifáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
čistiti (se), prečistiti (se), rafinirati (se), požlahtniti (se); ugladiti (se), stanjšati (se); izboljšati (se); postati čist, bister; modrovati, tuhtati (on, upon o)

to refine one's style ugladiti, izboljšati svoj slog
to refine on (upon) izpopolniti do podrobnosti, dlakocepiti, tuhtati o
to refine upon an invention (še) naprej razvijati iznajdbo

resalado privlačen, bister, pameten

sagacious [səgéišəs] pridevnik (sagaciously prislov)
ostroumen, moder, pameten, bister, prenikav

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.

sage¹ [séidž]

1. samostalnik
modrec, modrijan (često slabšalno)

2. pridevnik (sagely prislov)
moder (često slabšalno)
pameten, bister, razumen
arhaično resen, slovesen

sane [séin] pridevnik
duševno zdrav, pameten, pri pameti, razumen, zdrave pameti, bister; (redko) zdrav

a sane criticism zdrav kriticizem

sānus 3, adv. -ē (prim. umbr. abl. pl. sanes = lat. sanis)

1. zdrav (naspr. aeger): PL., CA., VARR., CELS., GELL., AUG., cum sanae parti corporis scalpellum adhibetur CI., sanum facere aliquem CI. ozdraviti, si eo medicamento sanus factus est CI., vulnera ad sanum nunc coiere mea PR. so zaceljene, si te populus sanum recteque valentem dictitet H.; komp. sanior PL.; superl. sanissimus CELS.

2. metaf.
a) zdrav = v dobrem stanju se nahajajoč, ne(p)okvarjen, ne(p)oškodovan: sana et salva res publica CI. EP., civitas L., (sc. armamenta navis) salva et sana sunt PL., res sana (naspr. res aegra) SEN. PH., vox Q. brez prirojenih napak, ego sanus ab illis (sc. vitiis) H. še čist (prost); pesn.: aëra non sanum (nam. salubrem) motumque cadavere sentit LUCAN.
b) duševno zdrav, zdravo pamet imajoč (zdrave pameti, pri zdravi pameti), zdravorazumski, pameten, razumen, razboren, preudaren, bister, razborit, bistroumen (naspr. insanus, insaniens, ineptus, demens): PL., TER., N., AUCT. B. ALX. idr., homo CI., homines SUET. ljudje zdravega = pravega okusa (naspr. inepti), eos sanos intellegi necesse est, quorum mens motu quasi morbo perturbata nullo sit: qui contra affecti sunt, hos insanos appellari necesse est CI., ad sanos abeat tutela propinquos H., pro sano loqui PL. ali facere C. kakor pameten človek, pametno, si possem, sanior essem O., qui sanior, ac si ... H., quisquam sanissimus tam certe putat CI., sana mens L., O., gladium sanā mente depositum si repetat insaniens CI., mens sana in corpore sano IUV., sanus sensūs CI., V.; z adv.: bene sanus čisto (prav, zelo) zdrave pameti, čisto (prav, zelo) pameten: rem publicam capessere hominem bene sanum non oportere CI., bene sanus ac non incautus H., mentis bene sanae H. zelo razsoden mož, praecipue sanus H.; naspr. male sanus ne prav pri zdravi pameti, ne prave pameti, ne prav pameten, maloumen, slaboumen, nepreudaren, omamljen, omračenega uma: CI., O., SEN. PH. idr., male sani poëtae H. na pol besni, blazno navdušeni, v navdušeni blaznosti, v blaznem zanosu, male sana Dido V. omračenega uma; z gen.: satin tu's (= tu es) sanus mentis aut animi tui? PL.
c) (o govoru) trezen, preudaren, pameten, razboren, preprost, nezavit, (o govorniku) trezen, preudaren = trezne (preudarne) besede izbirajoč, trezen (preudaren, izbran) jezik imajoč: genus dicendi, sani oratores CI., Rhodii (sc. oratores) saniores CI. – Adv. sānē

1. pametno, razumno: amare PL., sane sapio et sentio PL. popolnoma pri zdravi pameti in pri zavesti sem, non ego sanius bacchabor Edonis H.

2. metaf.
a) (potrjujoč) res, zares, v resnici, resnično, (za)gotovo: GELL. idr., excogitat sane acute, quod decernat CI., sane vellem CI., quod petis id sane est invisum ... H.; uvajajoč stavke: et sane Gracchis haud moderatus animus fuit S. in res ...; od tod occ. (v odgovorih) da, seveda, kajpada, kajpak, se razume, vsekakor, kakopak: sane TER., sane pol TER., sane herc(u)le KOM., CORN., sane et libenter quidem CI.
b) (v koncesivnem pomenu s cj.) naj le, kar se mene tiče, kar mene zadeva, zaradi (zavoljo, zastran) mene: CU., Q. idr., sit hoc sane leve CI., sint falsa sane CI., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., sint sane ... liberales S., rustica sim sane, dum non oblita pudoris O.; z ind.: hoc sane frequentissimum est Q.; occ. (pri imper.) le, naj: PL., TER. idr., negato tum sane, si voles CI., dilue sane hoc crimen CI., age sane L. hajdi!, le!
c) (stopnjujoč) povsem, popolnoma, docela, dočista, čisto, prav: bene sane ali sane bene TER., CI., sapienter sane PL., sane commode PL., recte sane TER., homo sane locuples CI., res sane difficilis CI., Messana ab his rebus sane vacua CI., haud sane TER., S., CU. ne posebno, ne ravno, haud sane diu esset, cum ... PL. ne prav (ravno) davno tega, haud erat sane, quod ... CI. ne bi bilo ravno vzroka (razloga), agellus non sane maior iugero uno VARR., non sane credere H., nihil sane CI. prav nič, čisto nič. Posebna zveza sānē quam ali sānēquam silno, zelo: conclusa quidem est a te tam magna lex sane quam brevi CI., sane quam ... graviter molesteque tuli SULPICIUS IN CI. EP.