leuce1 -ēs, f (gr. λευκή bela)
1. bot. lévka, menda progasta mrtva kopriva, progasta mrtvica, progasti prisadnik (Lamium maculatum Linn. = Lamium striatum Sibthorp in Smith): Plin.
2. bot. vrsta divje redkve, hren: Plin.
3. neke bele lise na koži: Cels.
4. bot. beli topol, v katerega je bila spremenjena Okeanova hči Levka (Leucē): Serv.
Zadetki iskanja
- Leucoaethiopes -um, m (Λευκοαιϑίοπες) in Leucoe Aethiopes (Λευκοὶ Αἰϑίοπες) Beli Etióp(ij)ci, Libijci bolj bele polti: Mel., Plin.
- leuconotus -ī, m (gr. λευκόνοτος) beli (jasni) suhi jug (veter), pri nas jugojugozahodnik: Vitr., Sen. ph., Aus., Veg.
- leucorrēa f med. beli tok, levkoreja
- leucorrea ženski spol beli tok (bolezen)
- leucorrhée [lökɔre] féminin, médecine beli tok
- leucorrhoea [lju:kərí:ə] samostalnik
medicina beli tok - Leucosyrī -ōrum, m (Λευκόσυροι) Levkósiri = Beli Sír(ij)ci, sprva ime sirskih rodov v Kapadokiji, ki so se po barvi polti ločevali od „ogorelih“ Sir(ij)cev v nižjih predelih: Plin.; pozneje ime Kapadokijcev, ki so naseljevali obrežje Črnega morja: N., Cu.
- lúnula beli rob na korenu nohta
- lygdos -ī, f (gr. λύγδος) beli marmor: Mart.
- malvavischio m (pl. -chi) bot. beli slez (Althaea officinalis)
- may-thorn [méiɵɔ:n] samostalnik
botanika glog, beli trn - mŕhar -ja m
1. strvinar, strvožderac
2. zvjerokradica (zver-), krivolovac
3. zool. bijeli, beli strvinar, Neophron percnopterus
4. mn. zool. stivinari (kukci), Silphidae - Mutterkraut, das, Pflanzenkunde beli vratič
- Nagelfleck, der, Tierkunde beli T (metulj)
- nàrcis m (lat. narcissus, gr.) bot. beli narcis, Narcissus
- negundo m bot. amerikanski javor, beli javor (Acer negundo)
- nieve ženski spol sneg; sneženje; bleščeča belina; snežno beli lasje; ameriška španščina sladoled, led
nieve alta globok sneg
figura (hombre, muñeco) de nieve sneženi mož, snežak
temporal de nieve snežni vihar
nieves perpetuas, nieves eternas večni sneg
tiempo de nieves snežno vreme - nix, nivis, gen. pl. nivium, f (iz indoev. korenskega subst. *snigu̯h- sneg; prim. gr. νιφάς sneg, snežinka, metež, νείφει, νίφει (iz indoev. *sneigu̯heti) = lat. ning(u)it = stvnem. snīwit, sl. sneži = let. sniègs, umbr. ninctu = lat. ning(u)ito, nem. schneien, sl. sneg = hr. snijêg = got. snaiws = stvnem. snēo = nem. Schnee = ang. snow)
1. sneg, pl. nives kupi snega, snežni zameti, snežne padavine, snežene gmote, sneženje, snegovje, včasih = snežne (zasnežene) poljane (pokrajine), starejše snežnine: Anaxagoras nivem nigram dixit esse Ci., quod pars earum (sc. terrarum) adpulsu solis exarserit, pars obriguerit nive pruinaque longinquo solis abscessu Ci., cum nix alta iacet V., per triginta dies raro umquam nix minus quattuor pedes alta iacuit L., nix nova, vetus L., nivis casus L. padanje (zapad) snega, fluvii … hiberna nive turgidi H. od snežnice, brachia candidiora nive O., nix cumulata vento Cu., n. horrifera Val. Fl.; v pl.: Sen. ph., Macr., tum autem ex omnibus montibus nives proluit ac summas ripas fluminis superavit C., nives Alpinae V., durataeque solo nives H., quodsi bruma nives Albanis illinet agris H., nives caelo prope immixtae L., per nives pruinaque rapi L., miles nivibus pruinisque obrutus L., nives solutae O., nives in alto mari non cadere Plin., mons nivium Lamp.
2. meton.
a) nives = snežni mraz = mrzlo podnebje: tu potes insolitas, Cynthia, ferre nives? Pr.
b) snežna belina: cuius tecta fulgerent eboris nive Ap.
3. metaf. „sneg“ na človeški glavi = beli, sivi lasje: quia luridi dentes te, quia rugae turpant et capitis nives H. (prim. Q. 8, 6, 17), nix capitis Prud. — Star. soobl. ninguis -is, f, od tod acc. pl. ningues: Lucr., abl. sg. ningue: Ap. ap. Prisc. - nymphaea -ae, f (gr. νυμφαία) bot. vodna lilija, beli pljučnik, vodna rastl.: Plin., Ap. h., Marc.