Franja

Lorbeerzweig, der, lovorjeva vejica

maio m cvetna vejica (ki jo fant v prvi majski noči zatakne za dekletovo okno)

moissine [mwasin] féminin vejica vinske trte z grozdom in listi

Ölbaumzweig, der, oljkova vejica/veja

oliva

A) f

1. oliva:
olive farcite kulin. polnjene olive
olio d'oliva olivno olje

2. knjižno oljka; oljčna vejica:
domenica d'oliva relig. cvetna nedelja

3. publ. (microspia) prisluškovalna naprava (na telefonu)

4. zool.
oliva di mare krogličnik (Acera bullata)

B) agg. invar. oliven, olivast

olīva -ae, f (izpos. iz gr. ἐλαί[Ƒ]α)

1. olivna jagoda, oliva: Pl., Col., Plin. idr., lecta de ramis H.

2. bot. oljka: Ci., H., olivae ramus V. ali ramulus Col. oljčna vejica, oljkovina, fronde et olivā comptus V. (ἓν διὰ δυοῖν) oljčno listje.

3. meton.
a) oljčna vejica, oljkovína (óljkovina): O., flavā caput nectentur olivā V.; metaf.: undique decerptam fronti praeponere olivam H.
b) pastirska palica iz oljkovine: Damon incumbens tereti olivae V.

Opomba: Oljčne vejice so znamenje miru in plačilo za zmago.

olive-branch [ɔ́livbra:nč] samostalnik
oljčna vejica, simbol miru
množina otroci

to hold out the olive-branch napraviti prvi korak k spravi

olivier [ɔlivje] masculin oljka; oljčna vejica

mont masculin des Oliviers (religion) Oljska gora

Ölzweig, der, oljčna vejica

palm³ [pa:m] samostalnik
botanika palma; palmova vejica
figurativno palma zmage, zmaga

to bear (ali win, carry off) the palm zmagati
to yield the palm to priznati poraz
Palm Sunday cvetna nedelja

palma² -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)

I.

1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).

2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.

3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —

II.

1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.

2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod

3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —

III.

1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.

2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.

3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.

4. = parma ščit: Tib.

palmes -itis, m (palma)

1. mladika, mlada vejica: Plin. idr., palmes crudus arboris Lucan., palmites arborum Cu., opaco palmite bacae Cl.

2. occ. rozga, trta, trs, viníka, vínika: Col., Plin., Fest., turgent in palmite gemmae V.

3. meton. (vinska) trta, kolekt. trsje, vinograd: Mart., Stat.

palmette [palmɛt] féminin palmova vejica, palmica (okrasek), palmeta

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.

Radixpunkt, der, elektronische Datenverarbeitung bazna pika/vejica

sarmentum -ī, n (iz *sarp-mentum: sarpere (o)trebiti)

1. prot, šiba, palica, mladika, rozga, tanka vejica: VARR., COL., SIL. idr., ne (sc. vitis) silvescat sarmentis CI.

2. v pl. suho protje, šibje, rožje, dračje, suhljad: CA., COL., PLIN. idr., ligna et sarmenta circumdare CI., sarmenta arida L., fasces sarmentorum L. butara, sveženj (protja), zvezano protje, sarmentis virgultisque collectis C.

stecchetto m

1. pomanjš. od ➞ stecco suha vejica

2.
a stecchetto bedno, skromno:
stare a stecchetto živeti bedno, trpeti pomanjkanje
tenere qcn. a stecchetto koga držati na kratko (s hrano, denarjem)

stecchino m

1. pomanjš. od ➞ stecco suha vejica

2. zobotrebec

stecco m (pl. -chi)

1. suha vejica:
essere uno stecco pren. biti suh kot trska

2. paličica

3. zobotrebec

4. zool. pog. paličnjak (Bacillus rossii)

Strahle, die, (-, -n) bei Vogelfedern: stranska vejica