Franja

ni-si, conj. (iz *nĕ- in si)

1. kot stavčna nikalnica, ki zanika sam pogoj in izraža, da velja poved glavnega (nadrednega) stavka, če morda ne nastopi to, kar je izraženo v (kondicionalnem) odvisniku = če ne, ako ne, ko ne bi, da ne (z indik.): quid tu, malum, curas, utrum crudum an coctum ego edim, nisi tu mihi es tutor? Pl., nisi quid me fefellerit Ter., nisi me animus fallit, hic profectost anulus Ter., nisi me animus Ci., S., nisi fallor V., vitis, nisi fulta est, ad terram fertur Ci., at memoria minuitur. Credo, nisi eam exerceas Ci., Aegyptum penetravit, nisi exercitus sequi recusasset Suet. Kadar je v trdilnem kondicionalnem stavku zanikana samo ena beseda (en pojem), stoji sī … nōn ali sī minus (gl. to besedo pod parum), poseb. če je v kondicionalnem stavku zamolčan glag., ki ga moramo dostaviti iz nadrednega stavka: si non virtute, at humanitate eius delectamini Ci., quantum fit mali, si iratum non stultum, si non levem testem laeseris Ci., non intellego quam ob rem non, si minus illa subtili definitione, at hac volgari opinione ars (sc. oratoris) esse videatur Ci.; včasih, zlasti če ne sledi at, certe, tamen ipd., je od piščevega dojemanja odvisno, ali bo misel vpeljal z nisi (torej pogojno zanikal) ali s si … non (torej zanikajoč izrazil pogoj): hic multum ducem summum Agesilaum impedivit saepeque eius consiliis obstitit, neque vero non fuit apertum, si ille (sc. Conon) non fuisset, Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N., cum Epaminondas Spartam oppugnaret essetque sine muris oppidum, talem se imperatorem praebuit, ut eo tempore omnibus apparuerit, nisi ille fuisset, Spartam futuram non fuisse N., quae (sc. oratio) nisi subest res ab oratore percepta et cognita, inanem quandam habet elocutionem et paene puerilem Ci. (De orat. 1, 20), haec autem oratio, si res non subest ab oratore percepta et cognita, aut nulla sit necesse est aut omnium inrisione ludatur Ci. (De orat. 1, 50).

2. conj., ki stoji za kako nikalnico = razen če, razen da, razen, samo da, kakor, kot: dicere nemo potest, nisi qui prudenter intellegit Ci., nihil aliud fecerunt nisi rem detulerunt Ci., negat Epicurus iucunde posse vivi, nisi cum virtute vivatur Ci., numquam nisi hieme Ci., ne quis enuntiaret, nisi quibus mandatum esset C., nullum esse imperium tutum nisi benevolentiā munitum N., respondit non aliter neque classem revocaturum neque exercitum reducturum nisi sibi et tota Cypro et Pelusio agroque qui circa Pelusiacum ostium Nili esset cederet[ur] L. drugače ne … , razen če … , le proti temu … , da; (pomni: nihil nisi, nihil (ali non) aliud nisi = nič drugega kot, izključno le, se razlikuje od nihil (non) aliud quam = nič drugega kot = popolnoma, povsem isto kot (želi povedati, da je eno povsem isto kot drugo, ki se mu pristavlja; prim.: erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci. in agitur nihil aliud in hac causa Quirites, quam ut … Ci.); nikalnica pogosto stoji za veznikom: hoc primum sentio, nisi in bonis amicitiam esse non posse Ci., id nisi necessario ne faciat Ci., naves nisi in occulto constitui non poterant C. ne drugače kot: non nisi, poklas. (Cels., Col., Sen. ph.) pisano tudi nonnisi, in nisi … non lahko pogosto slovenimo na kratko z le: ea nos videre nisi in tuis tectis non possumus Ci. le pri tebi doma, iuravit se nisi victorem in castra non reversurum C., dracones non erant tacti nisi odore O.; tako je tudi nec … nisi = in le: O., T.; zanikanje je včasih skrito v retoričnem vprašanju: quid sequitur nisi … (= nihil sequitur) Ci., quid aliud expectamus nisi … (= nihil aliud) Ci., quis Sullam nisi maerentem vidit? (= nemo … vidit) Ci., quid petunt alii … nisi … (= nihil petunt) C. Na začetku stavka z novim glag. pomeni nisi = le toliko, samo to, no, ali, vendar (pa): de hac re mihi satis hau liquet: nisi hoc sic faciam, opinor Pl., de re nihil possum iudicare, nisi illud certe mihi persuadeo Ci. ep.; ponekod se kaže v tem primerjanju nenavadna jedrnatost, npr.: id misericordiāne hospitis an pactione aut casu ita evenerit, parum conperimus, nisi, quia illi in tanto malo turpis vita integra fama potior fuit, inprobus intestabilisque videtur (= nisi hoc constat, eum improbum intestabilemque videri) S., plura de Iugurtha scribere dehortatur me fortuna mea; nisi tamen intellego … (nisi tamen hoc scribere placet me intellegere … ) S. — Posebne zveze:
a) nisi si (krepkeje kot nisi) za nikalnimi, pa tudi za trdilnimi stavki = razen če: Kom., L. idr., hem, repudiatus repetor: quam ob rem? nisi si id est, quod suspicor: aliquid monstri alunt Ter., miseros illudi nolunt nisi si se forte iactant Ci., noli putare me longiores epistulas scribere, nisi si quis ad me plura scripsit Ci. ep., nisi siquid in Caesare populoque Romano sit auxilii, omnibus Gallis idem esse faciendum, quod Helvetii fecerint C., quid mea culpa tamen? nisi si lusisse vocari culpa potest O.
b) nisi quod razen da, le da, le s to razliko da, izvzemši da, le s to izjemo da: Pl., Tusculanum et Pompeianum valde me delectant, nisi quod me, illum ipsum vindicem aeris alieni, aere non Corinthio sed hoc circumforaneo obruerunt Ci. ep., ab negotiis numquam voluptas remorata (sc. eum est), nisi quod de uxore potuit honestius consuli S., unde causa et origo peregrino sacro, parum (= non) comperi, nisi quod signum ipsum … docet advectam religionem T., et fecisset, nisi quod felicius iucundiusque est Plin. iun.
c) nisi forte, nisi vērō, tudi samo nisi z ind. če morda ne, bodi le da, bodisi da (prehodni členi, s katerimi se (pogosto iron.) odvrne pričakovan ali le možen ugovor, in to tako, da se kaže na njegovo brezumnost): Eruci criminatio tota ut arbitror dissoluta est; nisi forte expectatis ut illa diluam quae de peculatu ac de eiusmodi rebus commenticiis inaudita nobis ante hoc tempus ac nova obiecit Ci., an est quisquam, qui hoc ignoret? nisi vero existimatis dementem fuisse P. Africanum Ci., quid miramur L. Sullam aliqua animadvertere non potuisse? Nisi hoc mirum est, quod vis divina esse qui non possit, si … Ci.

obeta|ti si [é] (-m si) erhoffen, erwarten, in Aussicht haben, hoffen auf

obljubiti si večno ljubezen frazem
(poročiti se) ▸ örök szerelmet ígérnek egymásnak
Ta prelepi otok je tudi kraj, kjer si številni pari obljubijo večno ljubezen. ▸ Ezen a gyönyörű szigeten sok pár ígér egymásnak örök szerelmet.

obljubiti si večno zvestobo frazem
(poročiti se) ▸ örök hűséget fogadnak egymásnak
Sopomenke: obljubiti si zvestobo, obljubiti zvestobo komu

obljubiti si zvestobo frazem
(poročiti se) ▸ hűséget fogadnak egymásnak
Največ zaljubljenih parov si menda obljubi zvestobo v pomladnih mesecih. ▸ A szerelmespárok többsége állítólag a tavaszi hónapokban fogad hűséget egymásnak.
Sopomenke: obljubiti zvestobo komu, obljubiti si večno zvestobo

oddáhniti se | oddáhniti si (-em se, si) perf. refl.

1. respirare, riprendere fiato:
izpiti kozarec vina, ne da bi se oddahnil bere d'un sorso un bicchiere di vino

2. pren. tirare un sospiro di sollievo

oddahn|iti se/si (-em se/si) verschnaufen; figurativno aufatmen

oddahníti se (si) reprendre haleine (ali son souffle, sa respiration)

globoko si oddahniti se (si) pousser un soupir de soulagement

oddahníti si i oddáhniti si -nem si odahnuti, odmoriti se

oddahníti si/se -dáhnem si/se dov., перепочи́ти -чи́ну док., відпочи́ти -чи́ну док.

odpoči|ti si (-jem si) oči, noge: seine (Augen/Beine) ausruhen (lassen)

odpočíti si descansar (od de) , reposar ; (po delu) recobrar fuerzas

odpočiva|ti si (-m si) oči, noge: seine (Augen/Beine) eine Weile ausruhen (lassen)

ogleda|ti si [é] (-m si) ogledovati si sich (etwas) ansehen/ anschauen, temeljito: (etwas) in Augenschein nehmen, človeka od nog do glave ipd.: mustern; kraje, znamenitosti: besichtigen; uradno: beschauen, in Augenschein nehmen, beaugenscheinigen
figurativno ogledati si svet sich den Wind um die Nase wehen lassen
če si stvar natančno ogledamo bei Lichte besehen, aus der Nähe besehen, [genaugenommen] genau genommen

ogledati (si) examinar; mirar; inspeccionar; visitar, ver (znamenitosti mesta las curiosidades de la ciudad)

ogledati si koga od nog do glave examinar a alg de pies a cabeza

oglédati si to examine (closely); to inspect, to view; to take a good (ali close, thorough) look at; to visit

oglédati si mesto to visit a town
oglédati si znamenitosti (mesta) to see the sights, to go sightseeing

oglédati (si) (-am (si)) | ogledováti (si) (-újem (si))

A) perf., imperf. refl. visitare; esaminare; ispezionare; voj. perlustrare:
ogledati si deželo visitare il paese
ogledati si film visionare un film
ogledati si mesto mimogrede vedere una città di passaggio

B) oglédati se (-am se) | ogledováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. (poiskati, iskati) cercare:
ogledati se za delom cercare un lavoro

2. redko (razgledati se, razgledovati se) guardare intorno

oglédati si -am si dov., огля́нути -ну док.

ogled|ovati si (-ujem si) ogledati si anschauen (sich), ansehen (sich), znamenitosti ipd.: besichtigen; zelo pozorno: mustern; vojska teren, položaj: auskundschaften

ogledováti (si) (-újem (si)) imperf. refl. glej ogledati (si) | ogledovati (si)