Franja

Annaeus 3 Anej(ev), ime rim. rodu: Ci. Posebno znani so:

1. (L.?) Annaeus Seneca (Lucij?) Anej Seneka, retor iz Kordube v betski Hispaniji v času cesarja Tiberija: Q.

2. njegov okrog l.2 po Kr. v Kordubi rojeni sin L. Annaeus Seneca, filozof, pisatelj in pesnik (zlasti tragik), v času Kaligule senator v Rimu, v prvem letu Klavdijevega cesarstva ga je Mesalina zapletla v neko pravdo, zato je moral v izgnanstvo na Korziko, od koder se je po 8 letih smel vrniti v Rim in to po prizadevanju Agripine, ki mu je poverila vzgojo svojega sina Nerona; konz. l. 57 po Kr., l. 65, od cesarja Nerona obsojen na smrt, češ da se je udeležil Pizonove zarote; prerezal si je žile (način usmrtitve mu je bil namreč dan na voljo): Q., T., Suet., Lact.

3. M. Ann. Lūcānus, gl. Lūcānus2. Kot fem. Annaea -ae Aneja: Ci.

annālis -e (annus)

1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.

2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.

Annius 3 Anij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je T. Annius Milō Tit Anij Milon (gl. Milō): Ci., C. Poleg njega se omenja še:

1. T. Annius Cimber Tit Anij Cimber, lat. pisatelj: Ci., Q., Suet.

2. Annius Fetialis Anij Fecijal, lat. zgodovinopisec: Plin.

3. Annia Anija, žena Lucija Cine, pozneje Marka Pizona Kalpurnijana: Vell. — Od tod patronim Anniadae -ārum, m Aniadi, potomci Anijevega plemena: Cl., Prud. Adj. Anniānus 3 ki se tiče kakega Anija ali Anije, Anijev, Anijin, anijski: Anniana Milonis domus Ci. ep., caput Annianum de mulierum hereditatibus Ci. poglavje (mesto)..., ki se tiče Anije (hčere Publija Anija Azela). Kot nom. propr. Anniānus -ī, m Anijan, lat. pesnik v času ces. Hadrijana: Gell.

ante, st.lat. anti, antidI. adv.

1. krajevno: spredaj (naspr. post, a tergo): ante aut post pugnandi ordinem dare L., fluvius ab tergo: ante circaque velut ripa... oram eius omnem cingebat L., a. volans V., pallida Tisiphone morbus agit a. V. pred seboj, coronatus stabit et a. calix Tib.; pren.: malitia... mala bonis ponit ante Ci.; naprej (naspr. post, retro): neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. ap. Non., si aut manibus ingrediatur quis aut non ante, sed retro Ci., a. tulit gressum V. Prim. tudi zloženke: antecedo, antegredior, antefero, antehabeo, antepono, anteverto, antevolo idr.

2. časovno: prej: ut dixeram ante Pl., quem ante diximus, sicut a. dictum est L., non a. consulto senatu L., vita a. acta Ci., a. actum tempus Lucr., a. acti anni Tib., a. facta (naspr. futura) Vitr., ante posteaque Plin., ante angebar, nunc non angor Ci., fidus ante Poenis, tum mutaverat fidem L., ante, deos homini quod conciliare valeret, far erat O. prej = nekdaj; ante capio, gl. antecapiō. — Pogosto z abl. mensurae: XXX diebus a. Ci., paucis annis a. Ci. ali paucis a. annis S., paucis a. diebus Ci., S., paucis mensibus a. C., multis a. mensibus Ci., biduo a. Ci.; pogosto z subst.neutr.: multo ante Ter. ali ante multo Ci., aliquanto a. ali a. aliquanto, paulo a., tanto a. Ci. Z adv.: longe a. Ci. Ante s quam = antequam (gl. to geslo), pesn. nam. ante... quam tudi quam ante: Lucr., Tib. idr., in pleonastično prius... ante... quam: V. ali prius... quam... ante: Pr.; non ante (ne prej) z dum dokler ne: non a. absolvit, dum omnes rediere captivi Amm. Redko nalično po grščini pri subst.: neque... ignari sumus ante malorum V. (τῶν πρὶν κακῶν), tako tudi: ille elegit, qui recipit a. meliorem Ps.-Q., prim.: ne proderent patriam tyranni a. satellitibus et tum corruptoribus exercitūs L. — Prim. zloženke antecapio, anticipo, antevenio idr.

II. praep. z acc.

1. krajevno: pred (in to tako, da je oseba obrnjena proti stvari; prim. pro, ki pomeni, da je oseba obrnjena proč od stvari): a. ianuam N., a. ostium Tiberinum classem hostium videbatis Ci., Hannibal a. portas L., a. aedem Cereris Ci. in elipt. a. Castoris (sc. aedem) Ci., a. tribunal Ci., causam a. aliquem dicere Ci. pred kom kot sodnikom, gloria aliquando ante nos est..., aliquando in averso est Sen. ph.; pogosto: a. oculos omnium esse, versari Ci. pred očmi vseh, pred vsem svetom, tako tudi pri subst.: flagitia Romae a. oculos omnium Ci., a. oculos trucidatio civium Ci. očiten uboj; proleptično pri glagolih premikanja: a. aram statuere, a. signa progredi L., equitatum omnem a. se mittere C., vinctum a. se Thyum agebat N.

2. pren. pred (označuje prednost, toda ne pri Ci. in C., ki rabita v tem pomenu prae): quem a. me diligo Balbus in Ci. ep. bolj kakor sebe; esse a. aliquem ali a. aliquid prekašati (presegati) koga, kaj: gloriā belli Gallos a. Romanos fuisse S., nullos mortalium armis... a. Germanos esse T.; a. Iovem haberi Cu. višje stati (več veljati) kakor Jupiter; posebno a. alios (alias, alia) pred vsem(i) drugim(i), tako tudi a. omnes ali a. cunctos ali a. ceteros (-as): o felix una a. alias Priameia virgo V., unam longe a. alias specie ac pulchritudine insignem... raptam ferunt L., a. omnes fratris filii superbiae infestus L., tua a. omnes experientia T.; od tod stopnjujoč poleg komp. in superl.: scelere a. alios immanior omnes V., a. alios miserandi magis L., longe a. alios acceptissimus militum animis L., a. cunctas mulieres longe deterrima coniuga Ap.; pogosto a. omnia predvsem, nadvse, (prav) posebno: a. omnia deplorati erant equites L., dulces a. omnia Musae V.

3. časovno: pred: a. hunc diem Ter., neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci., et ante Epaminondam natum et post eius interitum N., a. urbem conditam Ci. pred ustanovitvijo (rim.) mesta, a. decemviros creatos L.; predlog včasih (poseb. relativu) zapostavljen: N., diem statuo, quam ante... Ci.; z abl. mensurae: multo a. noctem L., aliquanto a. adventum meum Ci., tot annis a. civitatem datam Ci.; časovno določilo opisano: a. praeturam, a. tribunatum Ci., a. Verrem praetorem Ci. pred Verovo preturo, qui honos... habitus a. me est nemini Ci. pred menoj = pred mojo dobo, a. legem Gabiniam Ci. pred uveljavitvijo Gabinijevega zakonskega predloga, a. tubam V. preden zadoni tuba.

Antēius 3 Antej(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je P. Anteius Publij Antej, l. 55 po Kr. določen za namestnika v Siriji; osumljen pri cesarju Neronu se je l. 66 sam usmrtil: T.

antepīlānus -ī, m (ante in pīlānus iz pīlum)

1. v pl. antepīlānī voj.
a) „pred kopjaši stoječi“ = prvi bojni vrsti rim. pehote v trojni bojni vrsti (acies triplex) = hastati et principes, stoječi pred triarij(c)i (triarii), oboroženimi z metalnim kopjem (pīlum): principes hos (hastatos) sequebantur; hoc agmen antepilanos appellabant L.
b) = antesīgnānī (gl. to geslo): Amm.

2. v sg. pren. prvoborec v sramotnih dejanjih: Amm.

Antigonus -ī, m (Ἀντίγονος) Antigon,

1. vojskovodja Aleksandra Vel., oče Demetrija Poliorketa, namestnik v Veliki Frigiji; po Aleksandrovi smrti se je bojeval z diadohi in padel pri Ipsu l. 301. Njegov vzdevek je Κύκλωψ, ker je izgubil eno oko: Ci., N., Iust.

2. Ant. Gonatās (γονατᾶς = z železno ploščo na kolenih) Antigon Gonat, sin Demetrija Poliorketa, izvrsten vojskovodja, umrl l. 240: Iust.

3. Ant. Dōsōn (Δώσων = ki vedno samo obljublja) Antigon Dozont, vnuk Demetrija Poliorketa, se je poročil l. 230 s Hrizeido, vdovo mak. kralja Demetrija II., padel l. 221 v boju z Ilirci: L., Iust.

4. Antigon Kimljan (Cymae), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col.

5. poslanec kralja Deotara: Ci.

6. neki rim. osvobojenec: Ci. ep.

7. neki slikar: Plin.

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antistius 3 Antistij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.:

1. C. Antistius Regīnus Gaj Antistij Regin, Cezarjev legat v Galiji: C.

2. P. Ant. Publij Antistij, slab govornik: Ci.

3. Q. Ant. Labeo Kvint Antistij Labeon, pravnik v Avgustovem času: T., Suet.

4. L. Ant. Vetus Lucij Antistij Veter, konz. l. 55 po Kr., samomor l. 65 po Kr.: T.

Antōnīnus -ī, m Antonin, priimek posinovljencev iz Antonijevega rodu. Poseb.:

1. T. Arrius Antoninus Tit Arij Antonin, po materi ded cesarja Antonina Pija, konz. l. 69 po Kr.; nanj je naslovljenih več pisem Plinija ml.: T., Plin. iun.

2. Q. Haterius Ant. Kvint Haterij Antonin, konz. l. 53 po Kr.: T.

3. Ant. Pius, s popolnim imenom T. Aurelius Fulvinus Boionius Ant. Pius Tit Avrelij Fulvij Bojonij Antonin Pij, pravičeni in dobrotljivi rim. cesar od l. 138 do 161 po Kr.: Aur., Eutr.

4. M. Aurelius Verus Ant. Mark Avrelij Ver Antonin (ki mu dodajajo sedanji zgodovinopisci Philosophus Filozof), posinovljenec, zet in naslednik prejšnjega, cesar od l. 161 do 180 po Kr.; vzgojen pri stoikih je prizadevno gojil stoiško filozofijo: Aur., Eutr.

5. M. Aurelius Ant. Heliogabalus Mark Avrelij Antonin Heliogabal, rim. cesar, prej imenovan Varius Avītus Bassianus Varij Avit Basijan; gl. Hēliogabalus. — Od tod adj. Antōnīniānus 3: Eutr., Lamp., in Antōnīnus 3: Lamp. Antoninov.

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

ānulārius 3 (ānulus) prstanski, pečatniški: creta Vitr. prstanska kreda (gl. ānulāris), scalae an. Suet. prstanaste (obročaste) stopnice, predel v 8. rim. okraju blizu rim. trga (forum Romanum); subst. ānulārius -iī, m izdelovalec prstanov, prstanar: Ci.

Ānxur² -uris, n (prim. Ānxurus) Anksur, prastaro volskovsko mesto v Laciju na apneniških strminah ob Ufentovem (Ufēns) ustju, l. 400 so ga osvojili Rimljani, od l. 329 rim. naselbina (pozneje imenovana Tarracīna): L. idr., impositum saxis late cendentibus Anxur H.; kot masc. gora Anksur, Anksurska gora, na kateri stoji mesto Anksur: candidus, superbus Anxur Mart.; tudi ime nekega tamkajšnjega vrelca: Vitr., Serv. — Od tod adj. Ānxurnās -ātis anksurski: populus L.

Apella -ae, m (polatinjeno gr. ime Ἀπελλῆς) Apela, ime rim. osvobojencev: Ci. ep., credat Iudaeus Apella H. to verjemi Jud Apela (Jude so imeli Rimljani za praznoverne).

aper -prī, m

1. divji prašič, merjasec, neresec, veper: Varr., Plin. idr., a. Erymanthius Ci., Lucanus, Marsus, Umber H., Laurens V., O., fulmen habent acres in aduncis dentibus (v čekanih) apri O.; kot rim. velikašem priljubljena jed: Sen. ph., Iuv., pūtet aper rhombusque recens H.; preg.: uno in saltu duos apros capere Pl. = dve muhi na en mah ubiti, liquidis immittere fontibus aprum V. nepremišljeno ravnati. Merjaščeva glava kot bojno znamenje rim. legij: Plin. — Aper kot priimek: M. Aper Mark Aper, Galec, zaščitnik in retor v Rimu v Vespazijanovem času, Tacitov učitelj, udeležuje se razgovora v Tacitovem dialogu de oratoribus: T.

2. pren. veper, nam neznana, vepru podobna riba (prim. apriculus): Plin.

Opomba: Aper kot masc. tudi o divji svinji: Varr., Val. Max., Petr., aper insiduosus Ph.

Aphrodīta -ae, f: Aus., ali Aphrodītē -ēs, f: M. (Ἀφροδίτη) Afrodita, gr. boginja = rim. Venera (Venus).

Apīcius -iī, m Apicij, rim. priimek. Posebno M. Gavius (Gabius) Apicius Mark Gavij (Gabij) Apicij, najslavnejši rim. sladkosnednež in gastronom v času Avgusta in Tiberija: Sen. ph., Plin., T.; od tod Apīcius, naslov knjige o kuharstvu, ki je ohranjena, njen pisatelj (menda iz 3. st. po Kr.) pa je neznan. Od tod adj.

1. Apīcius 3 Apicijev, apicijski =
a) omenjenega M. Gabija Apicija: epulones Sid.
b) poimenovan po nekem Apiciju (v dobi Katona st. ali pred njo): uva Ca., Varr., Macr.; subst. Apīcium -iī, n (sc. vinum) apicijsko vino: Ca., Varr.

2. Apīciānus 3 Apicijev, apicijski: coctura Plin., condimenta Tert.

appāreō (adpāreō) -ēre -uī -itūrus

1. na dan, na svetlo, na plano priti (prihajati), pokazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, viden (opazen) biti, videti se (naspr. latēre, latitare, occultum esse): ille bonus vir nusquam apparet Ter., apparebo domi Pl., apparent armati N., apparent rari nantes in gurgite vasto V., apparet lux C., si qua uspiam navicula praedonum apparuisset Ci., apparetque beata pleno copia cornu H., quod nec hostis usquam apparebat L.; z dat. personae: anguis ille, qui Sullae apparuit immolanti Ci., queis numquam dies apparuit Tib., apparere alicui in somnis Vulg.; appārēns -entis viden: O., Q.; adv. appārenter vidno, očitno: Boet.; pren.: facitote sonitus ungularum apparent Pl., apparet sensus, perversitas, proclivitas Ci., ne quod in vita vestigium libidinis appareat Ci.

2. (na klic prikaz[ov]ati se), na razpolago (uslugo) biti, služiti, streči; o uradnih slugah rim. oblastnikov: lictor, qui apparebat Quadr. ap. Gell.; z dat. personae: aedilibus L., XXIV lictores apparere consulibus L., novem (decemviris) singuli accensi apparebant L.; z dat. rei (pri čem): scribae,... lictores,... quos apparere huic quaestioni video Ci.; o izvenrimskih razmerah: Eumenes..., cum... VII annos Philippo apparuisset N. ko je 7 let služil Filipu za tajnika; pren.: divorumquae iras (sacerdotes) providento iisque apparento Ci. in naj se po njej (jezi) ravnajo, hae (Dirae) Iovis ad solium... apparent V.

3. pren. očiten biti, jasen biti, (po)kazati se, izkazovati se: L., O. idr., si ei opus non apparet Ca., ratio apparet Pl. se kaže (spoznava), da je prav (da je v redu), fac sis nunc promissa adpareant Ter., id quo magis absconditur, eo magis apparet Ci., ut videam, ubi rhetoris tanta merces... appareat Ci. kje se izkaže retorju (za njegov pouk) plačana tolikšna nagrada (= od retorja za tolikšno nagrado naučeno govorništvo), res ipsae apparere non poterunt N. razbistriti se, lamentamur non apparere labores nostros H. da se ne priznavajo, in angustiis amici apparent Petr. se izkažejo; s predikatnim adj.: rebus angustis animosus atque fortis appare H. izkaži se pogumnega...; z dat.: apparet id quidem... etiam caeco L.; z ex: ex quo apparet antiquior materiae origo Plin.; z NCI: Varr., Suet., membra nobis ita data sunt, ut ad quandam retionem vivendi data esse appareant Ci., apparebant autem bona esse Sen. ph. Pogosto brezos. appāret očitno (jasno, razvidno) je, jasno se (po)kaže, vidi se; abs. (kot vrinek): sive hoc confictum est, ut apparet, sive missum domo est, ut dicitur Ci.; z odvisnim vprašanjem: tamen appareret, uter esset insidiator Ci., appariturum (esse), quibus populis proprie societatem cum rege iungi displicuisset L.; z ACI: adparet (eum) esse commotum Ci., hoc cum appareret non sine magna multorum consensione esse factum N., apparebat aut hostibus aut civibus de victoria concedendum esse L.; z dat.: in iis rebus, quas impendere iam apparebat omnibus N.; z abl. (iz česa): in causa non fuisse feritatem eo apparet, quod... Sen. ph., ut ipso nomine apparet Plin.; z ex: ut ex orationibus apparet Ci., ex nuptialibus sacris apparet Q.; z in in abl.: de qua (re) Socrates quidem quid senserit, apparet in eo libro, in quo moritur Ci.; redkeje s per: per quae appareat Q.; z inde: Plin., Q.; z raznimi adv., npr.: lucide N., aperte Lucr., manifesto, plane Q.

appendium -iī, n (appendere) peza, v stari rim. dobi so jo obešali na noge na križ vzdignjenim dolžnikom: Cass.