Franja

drgnjenj|e srednji spol (-a …) das Reiben; das Scheuern
odpadek pri drgnjenju tehnika der Abrieb
odpornost proti drgnjenju tehnika die Abriebfestigkeit

frīgus -oris, n (gl. frīgeō)

1. mraz, zmrzal: Cels., Tib., Mart. idr. nec calor nec frigus Pl., rigere frigore Lucr., tremulo quatietur frigore corpus Ci., cum esset vinctus nudus in … frigore Ci., vis frigoris et caloris Ci., frigora caloresque pellere Ci., frigora atque aestūs ferre, perferre Ci. ali tolerare C., non aestūs, non frigora pati posse L., patientia frigoris Ci. utrjenost (odpornost) zoper … , fr. vitare C., frigus colligere H. močno zmrzovati; pesn.: picta Spartani frigora saxi Mart. = pisani mrzli tlak; meton. mrzla dežela, mrzel kraj, mrzlo podnebje: frigus non habitabile O., nec prosunt Scythiae sua frigora O., quodcumque iacet sub urbe frigus Mart.

2. occ.
a) hlad: fr. opacum V., amabile H., repetebam frigus et umbras O. hladno senco, frigora dant rami O., matutinis temporibus frigus est Cels. je hladno.
b) mrzlo vreme, zimski mraz; meton. zima: nec frigora quimus usurpare oculis Lucr., fr. vernum O., lac mihi non aestate novum, non frigore defit V., frigoribus parto agricolae plerumque fruantur V. ob mrazu, pozimi, ficum frigoribus ne serito Col.; propter frigora … frumenta in agris matura non erant C. zaradi mrzlega podnebja.
c) mraz ob nastopu mrzlice, mraznica: solet enim ante febres esse frigus Cels., si percurrit corpus frigus aut calor Cels., aliae (febres) protinus a calore incipiunt aliae a frigore, aliae ab horrore (s tresavico) Cels.
č) α) mraz = drget, zona, odrevenelost, otrplost (ob smrti), smrt: gelidos artus in leti frigore linquit Lucr., illi solvuntur frigore membra V., fr. letale O., animae supremum fr. Stat. β) groza strahu, osuplost, zaprepadenost, prestrašenost: Aeneae solvuntur frigore membra V.

3. metaf.
a) mlačnost, medlost, slabotnost, oslabelost, nemarnost: nos hic frigore frigescimus Cael. ap. Ci. ep., tuo Tereus frigore laetus erit O., fr. caritatis Aug.
b) hladen (mrzel) sprejem, hladnost, nemilost, neprijaznost: maiorum nequis amicus frigore te feriat H., amicitiā Tiberii notus et frigore Sen. ph., interrogantis non leve frigus est Q., deliratio aliquantum frigoris attulit Plin. iun.
c) neslanost, plehkost: quaestionum et argumentorum Q.

4. pooseb. Frīgus Mraz: Frigus iners ibi habitat O.

gledé

A) prep.

1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

2. (za izražanje cilja) per, circa:
ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

B) gledé na adv.

1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza

imuniteta samostalnik
1. (o pravni nedotakljivosti) ▸ mentelmi jog, mentességNorveška je morala z ustavno spremembo odvzeti imuniteto tudi svojemu kralju. ▸ Norvégiának az alkotmánymódosítással a saját királyát is meg kellett fosztania a mentelmi jogától.
Diplomatov zaradi imunitete ni mogoče preganjati. ▸ A diplomaták a mentelmi joguk miatt nem vonhatók felelősségre.
Povezane iztočnice: diplomatska imuniteta, poslanska imuniteta

2. (odpornost organizma) ▸ immunitás

kislin|a ženski spol (-e …) kemija die Säure, -säure (anorganska Mineralsäure, askorbinska Ascorbinsäure, barbiturna Barbitursäure, borova Borsäure, cianovodikova Blausäure, citronska Zitronensäure, fenolna Phenolsäure, fluorovodikova [Flußsäure] Flusssäure, folna Folsäure, fosforjeva Phosphorsäure, ftalna Phthalsäure, fulminska Knallsäure, huminska Huminsäure, jabolčna Apfelsäure, karbolna Karbolsäure, klorova Chlorsäure, kremenčeva Kieselsäure, kromova Chromsäure, kuhalna Kochsäure, lavrinska Laurinsäure, levulinska Lävulinsäure, linolna Linolsäure, Leinölsäure, maslena Buttersäure, maščobna Fettsäure, mlečna Milchsäure, mravljinčja Ameisensäure, nikotinska Nikotinsäure, nukleinska Nukleinsäure, ocetna Essigsäure, ogljikova Karbonsäure, Kohlensäure, oksalna Kleesäure, Oxalsäure, oleinska Ölsäure, palmitinska Palmitinsäure, pantotenska Pantothensäure, pektinska Pektinsäure, pikrinska Pikrinsäure, ribonukleinska Ribonukleinsäure, sadna Fruchtsäure, salicilna Salizylsäure, sečna Harnsäure, selenova Selensäure, silicijeva Kieselsäure, smolna Harzsäure, solitrova Salpetersäure, solna Salzsäure, stearinska Stearinsäure, sulfonska Sulfonsäure, taninska Gerbsäure, telurjeva Tellursäure, valerianska Valeriansäure, vinska Weinsäure, žveplova Schwefelsäure; medicina želodčna Magensäure, žolčna Gallensäure)
žveplasta kislina schwefelige Säure
kemija teorija kislin in baz die Säure-Base-Theorie
odporen proti kislinam säurebeständig, säurefest
odpornost proti kislinam die Säurebeständigkeit
varovalna obleka proti kislinam der Säureschutzanzug
brez kisline/kislin säurefrei
medicina pomanjkanje kisline der Säuremangel
medicina preobilje kisline die Übersäuerung, der [Säureüberschuß] Säureüberschuss
s preveč kisline übersäuert
vsebnost kisline der Säuregehalt
z malo/veliko kisline säurearm/säurereich

korozij|a ženski spol (-e …) die Korrosion (kislinska Säurekorrosion)
luknjičasta korozija der Lochfraß
odporen proti koroziji korrosionsbeständig, korrosionsfest
odpornost proti koroziji die Korrosionsfestigkeit, die Korrosionsbeständigkeit

mavrica samostalnik
1. (svetlobni pojav) ▸ szivárványSončni žarki so se lomili v vodnih kapljicah, da je nastala mavrica. ▸ A napsugarak megtörtek a vízcseppeken és szivárvány alakult ki.
Povezane iztočnice: sekundarna mavrica

2. (pester nabor) ▸ szivárványPisana mavrica svežega sadja in zelenjave na krožniku naj bi spodbujala naravno odpornost organizma. ▸ kontrastivno zanimivo A szivárványszerűen a tányéron lévő friss gyümölcsök és zöldségek állítólag javítják a test természetes ellenálló képességét.
Politik, ki je zamenjal že prav vse barve politične mavrice. ▸ Egy politikus, aki a politikai szivárvány összes árnyalatát lecserélte már.

mraz moški spol (-a …) die Kälte, agronomija in vrtnarstvo, geografija der Frost; (mrazenje) das Frösteln
leden mraz klirrender Frost, polare Kälte, Saukälte, Wahnsinnskälte, Bärenkälte, Eiseskälte
suh mraz trockene Kälte
dolgotrajen mraz anhaltende Kälte, Dauerfrost
(izparilni Verdunstungskälte, topilni Lösungskälte, zimski Winterkälte)
vdor mraza der Kälteeinbruch, Frosteinbruch
mraz je es ist kalt, (zmrzuje) es friert
strupeno je mraz es ist bitterkalt/saukalt
mraz gre do kosti es friert Stein und Bein
mraz mi/mu je ich friere/er friert
neobčutljiv za mraz frostbeständig, frostunempfindlich, kältebeständig, agronomija in vrtnarstvo winterfest
občutljiv za mraz kälteempfindlich, frostanfällig, nicht kältebeständig/frostbeständig, nicht winterfest
občutek za mraz der Kältesinn
anatomija sprejemnik za mraz der Kältepunkt
medicina zdravljenje z mrazom die Kältebehandlung
biologija odpornost proti mrazu die Frostresistenz, Kälteresistenz
biologija prilagojenost na mraz die Kälteanpassung
na mrazu in der Kälte
nabrekanje tal zaradi mraza die Frosthebung

obrab|a ženski spol (-e …) tehnika der Abrieb, der Verschleiß, die Abnutzung; medicina die Abnutzung; (obrabljanje) die Schleißwirkung
znamenje obrabe die Abnutzungserscheinung
brez obrabe verschleißlos
odpornost proti obrabi die Verschleißfestigkeit, Abnutzungsfestigkeit
odporen proti obrabi verschleißfest, abnutzungsfest

obráben (-bna -o) adj. che si consuma, che si logora:
obrabna odpornost resistenza al logorio

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen

oksidacij|a ženski spol (-e …) kemija die Oxydation, die Oxydierung
odpornost proti oksidaciji die Oxydationsbeständigkeit

prehlad samostalnik
1. (bolezen) ▸ megfázás, nátha, meghűlésSopomenke: navadni prehlad

2. (pri rastlinah) ▸ megfázás, meghűlésOb prehladu rastlin začnejo rumeneti listi. ▸ Ha egy növény megfázik, akkor sárgulni kezdenek a levelei.

pretrg moški spol (-a …) der [Riß] Riss ( medicinakite [Sehnenriß] Sehnenriss, presredka [Dammriß] Dammriss, vezi [Bänderriß] Bänderriss)
pretrg niti der Fadenbruch, der Platzer
(strganje) der [Einriß] Einriss
tehnika odpornost pri pretrgu der Reißwiderstand

pritisk¹ moški spol (-a …) der Druck, fizika, tehnika ➞ → tlak; (časovni Zeitdruck, Termindruck, geologija hribinski Gebirgsdruck, medicina možganski Hirndruck, nasprotni Gegendruck, nizek zračni Tiefdruck, previsok Überdruck, snega Schneedruck, zastojni Staudruck, vetra Winddruck, superpozicijski Überlagerungsdruck, pritisk pehanja za uspehi Leistungsdruck, na cene Preisdruck, na dno/tla Bodendruck, na tipko Tastendruck, s prstom Fingerdruck, v gumah Reifendruck, standardni Normdruck, zemljinski Erddruck)
osni pritisk der Achsdruck, die Achslast
lonec na pritisk der Druckkochtopf, Schnellkochtopf
nastavitev pritiska die Druckeinstellung
občutljiv na pritisk druckempfindlich
občutljivost na pritisk die Druckempfindlichkeit
odporen proti pritisku druckfest
odpornost proti pritisku die Druckfestigkeit
regulator pritiska der Druckregler
ročica za izklapljanje/vklapljanje pritiska der Druckabsteller, der Druckansteller
izravnavati pritisk dem Druckausgleich dienen
vzvod za pritisk der Druckhebel
varjenje s pritiskom das [Preßschweißen] Pressschweißen

rezistenc|a [é] ženski spol (-e …) (odpornost) die Resistenz (proti mrazu Kälteresistenz)

suš|a ženski spol (-e …) die Dürre, die Trockenheit; obdobje: die Trockenzeit
škoda zaradi suše der Dürreschaden
odporen proti suši dürreresistent, trockenresistent
odpornost proti suši die Dürreresistenz, Trockenresistenz
neobčutljiv za sušo dürrefest
občutljiv za sušo dürreempfindlich

tensile [ténsail, æ -sil] pridevnik
raztegljiv, raztezen

tensile strength, tensile force natezna trdnost, odpornost proti tegu

toplôten (-tna -o) adj. termico, calorico, calorifico; di calore; a caldo:
toplotna izolacija isolamento termico
teh. toplotna črpalka pompa di calore
toplotna gnetljivost termoplasticità
fiz. toplotna luminescenca termoluminescenza
toplotna konvekcija convezione termica
toplotna naprava apparecchiatura termica
meteor. toplotna nevihta temporale di calore
metal. toplotna obdelava lavorazione a caldo
toplotna odpornost refrattarietà
toplotna vrednost (goriva) grado termico
teh. toplotni ščit scudo termico
med. toplotni udar colpo di calore
fiz. toplotno sevanje radiazione termica
toplotno raztezanje termoelasticità
kem. toplotno trdenje termoindurimento
toplotno trdilo termoindurante

toplotn|i [ô] (-a, -o) Temperatur- (čut der Temperatursinn); Wärme-, Hitze- (ekvivalent fizika das Wärmeäquivalent, izmenjevalnik/prenosnik tehnika der Wärmetauscher, Wärmeaustauscher; končič anatomija der Wärmepunkt; most die Wärmebrücke, medicina omot die Wärmepackung, pol der Wärmepol, prevodnik der Wärmeleiter, regulator der Wärmeregler, (pogonski) stroj die Wärmekraftmaschine, števec der Wärmezähler, tok fizika der [Wärmefluß] Wärmefluss, der Wärmestrom, val die Wärmewelle, črpalka tehnika die Wärmepumpe, energija die Wärmeenergie, enota die Wärmeeinheit, izguba der Wärmeverlust, izolacija die Wärmeisolierung, die Wärmedämmung, kapaciteta fizika die Wärmekapazität, lastnost Wärmeeigenschaft, naprava das Wärmegerät, nevihta das Wärmegewitter, občutljivost die Wärmeempfindlichkeit, obdelava die Wärmebehandlung, obremenitev die Wärmebelastung, odpornost die Wärmebeständigkeit, Hitzebeständigkeit, regulacija tehnika, živalstvo, zoologija die Wärmeregulation, slika das Wärmebild, stopnja/stopinja der Wärmegrad, tehnika die Wärmetechnik, vrednost der Wärmewert, zaščita der Wärmeschutz, gospodarstvo die Wärmewirtschaft, ravnotežje der Wärmehaushalt, sevanje fizika die Wärmestrahlung)
toplotno stabilen hitzebeständig
toplotno občutljiv wärmeempfindlich
toplotno odporen wärmebeständig
toplotno prepusten wärmedurchlässig
toplotno prevoden wärmeleitfähig