Franja

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

prednost² [é] ženski spol (-i …) pred drugimi: (naskok) der Vorsprung (tudi šport) (na tržišču Marktvorsprung); die Überlegenheit
imeti prednost pred kom v čem (jemandem (etwas)) voraushaben

prestájati¹ (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
prestajati krizo attraversare una crisi
jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
prestati vojno sopravvivere alla guerra
prestati nevarnost superare un pericolo
ne prestati izgube non sopportare la perdita
prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

3. passare, dare, fare:
prestati izpit superare l'esame
prestati test fare un test
prestati preizkušnjo superare la prova

4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare

pulsus -ūs, m (pellere)

1. udarjanje: remorum Ci. (za)vesljaji, veslanje, equorum V. topòt, topotánje, cepèt, cepetánje, pekèt, peketánje, pedum Sen. ph. topot (bikov), pa tudi človeške stopinje: V., cymbalorum et tympanorum L. udarjanje (brenkanje) na … , lyrae O. ubiranje lire, brenkanje na liro, armorum T., alarum T. udar, nalet, naval, naskok, napad, terrae Amm. potres, zemljetres, venti Cass. buh, sunek, nalet; occ.: pulsus arteriarum Plin. ali venarum T., Q., Plin., Val. Max., Cels.; tudi samo pulsus Cael. bitje, utrip(anje žil), pulz.

2. metaf. vtis, nagib, pobuda, spodbuda, vpliv, dražljaj: externus pulsus animos commovet Ci., pulsu imaginum Ci., animus quatitur et afficitur motibus pulsibusque Gell.

ἀντ-εξόρμησις, εως, ἡ naskok, naval, napad na koga.

εἴλλω, ep. εἴλω, εἰλέω [Et. εἰλέω iz ϝελ-νεω, εἴλλω iz ἐ-ϝελ-jω, kor. wel, stiskati (kar se stiska, se dviga in narašča, odtod) sor. slov. velik, vele-, vol. – Obl. aor. ἔλσα, inf. ἔλσαι in ἐέλσαι pas. pf. ἔλμαι, aor. ἐάλην 3 pl. ἄλεν, inf. ἀλῆναι in ἀλήμεναι, pt. ἀλείς; ion. pt. pr. εἰλεῦντα, med. impf. εἰλεῦντο]. 1. act. a) stiskam, pritiskam, tlačim skupaj, potiskam kam, podim (pred seboj); b) potiskam nazaj, zadržujem, oviram, ustavljam νῆα; c) objokujem, zajemam, zapiram ἐν σπῆι. 2. pass. a) stiskam se, sem v stiski, sem zajet, zbiram se, stekam se; b) sključim se, počepam ὑπ' ἀσπίδος; οἴμησεν ἀλείς skrčen, pripravljen za naskok; zvijam se (o kači, ki se pripravlja za naskok); c) klatim se, pohajkujem, τῶν ἐν ποσί εἰλευμένων τοῖσι ἀνθρώποισι v bližini ljudi.

ἔλασις, εως, ἡ (ἐλαύνω) 1. odganjanje, preganjanje, izgon. 2. pohod, naskok, slovesen obhod, ἔλασιν ποιοῦμαι grem naprej, potujem.

ἐπιδρομή, ἡ (ἐπι-δραμεῖν) napad, naskok, četovanje.

εὐτρεπίζω [augm. ηὐ in εὐ, pf. εὐτρέπισμαι] 1. act. pripravim, priredim, pridobim, popravim τείχη, uredim, določim ustavo πόλεις; πόλεις τινί skušam za koga pridobiti. 2. med. pripravljam kaj sebi, uredim zase; τὰς προσβολάς pripravljam se za naskok; τὰς πόλεις pridobivam zase, τάξιν spravljam (sebi) v red.

ἵστημι [Et. kor. sthā, iz σι-στη-μι, lat. sisto, sto (iz sthājō), slov. stojim, stati (iz stojati). – Obl. impf. ἵστην, fut. στήσω, aor. 1 ἔστησα, pass. praes. ἵσταμαι, impf. ἱστάμην, aor. ἐστάθην, fut. σταθήσομαι, adi. verb. στατός, στατέον; med. fut. στήσομαι, aor. ἐστησάμην, aor. 2 act. ἔστην, pf. ἕστηκα, plpf. εἱστήκειν in εἱστήκη, fut. 3 ἑστήξω, v pf. tudi krajše oblike ἕστᾰτον, ἕστᾰμευ, ἕστατε, ἕστᾰσι, plpf. ἕστᾰσαν, cj. ἑστῶ, opt. ἑσταίην, inf. ἑστάναι, pt. ἑστώς, -ῶσα, -ός, -ῶτος, -ώσης – ep. impf. act. iter. ἵστασκε, aor. 1 act. 3 pl. ἔστασαν, aor. 2, 1 sg. στῆν, 3 sg. iter. στάσκεν, 3 pl. ἔστᾰν, στᾰ́ν; cj. 2 sg. στήῃς, 3 sg. στήῃ, 1 pl. στήομεν, στέωμεν, στείομεν, 2 pl. στήετε, 3 pl. στέωσι, στήωσι, στείωσι, inf. στήμεναι, pf. ind. 2 pl. ἕστητε, imp. ἕστᾰθι, inf. ἑστάμεν(αι), pt. gen. ἑστᾰότος in ἑστεῶτος – ion. pr. act. 3 sg. ἱστᾷ, 3 pl. ἱστέασι, pass. 3 pl. ἱστέαται; impf. 3 pl. ἱστέατο, aor. 2 act. cj. στέωμεν, στέωσι, pf. 3 pl. κατεστάαται – poet. pr. imper. in impf. 2 sg. ἵστω]. I. act. 1. trans. (praes., impf., fut., aor. 1) a) postavljam τρόπαιον, τεῖχος, ἔγχος πρὸς κίονα; ἀγχί τινος postavljam, priženem blizu koga, uredim, postavim v bojni red στίχας, vzdignem λόγχας, naredim, postavim za kaj τύραννον, ὕπαρχον, σὲ κύριον τῶν τέκνων vrnem ti tvoje otroke; νόμον potrdim, utrdim NT, δικαιοσύνην uveljavim NT; b) storim, da se kaj vzdigne κῦμα, napravljam νεφέλας, vzdigujem κόνιν, začenjam, povzročam, vnemam ἔριν; μῆνιν (raz)jezim se, βοήν zaženem krik, χορούς prirejam ples, παννυχίδα obhajam nočno slovesnost, κτερίσματα prinašam žrtve, φυλόπιδα, μάχην začenjam, ὀρθὸν κρᾶτ' držim glavo pokoncu, οὖς vlečem na uho, τρίχας lasje mi vstajajo, se mi ježe; pass. ἀγορὴ ἵσταταί σφι skupščino imajo; c) ustavljam, zadržujem, oviram ἵππον, λαόν; ἡμιόνους, μύλην; πρόσωπον σπουδαίως zgrbančim čelo, naredim resen obraz, ὄμματα ἔστησεν oči so mu osteklenele, stemnilo se mu je pred očmi; νῆας izkrcam, zasidram; στῆσόν με ustavi me; d) tehtam, odtehtam, odmerim; pren. ἁμαρτίαν vštejem v greh. 2. intr. (aor. 2, pf., plpf., fut. 3) a) postavim se (kam), ustavim se, stopim, pristopim; pf. postavil sem se, stojim, ἐς ἀρχήν zasedel sem prestol α.) stopim, postavim se komu nasproti τινὶ πρόμαχος, κατά τινος, πρός τινα; β.) sem, bivam v gotovem stanju (= εἶναι) ποῦ τύχης, ἐς ὀρθόν sem srečen, ἵν' ἕσταμεν χρείας ker smo v tako žalostnem stanju, ἐπὶ παντί τῳ χρείας ἵσταμένῳ vselej, kadar mu pride kakšna potreba, τὰ νῦν ἑστῶτ' οἰκτρὰ ἡμῖν sedanje razmere so za nas (pre)žalostne; γ.) vstanem βάθρων, dvignem se κῦμα, nastopim, začenjam se φύλοπις, μάχη, μείς, ἱστάμενος μήν začetek meseca (= prvih devet dni meseca), ἔαρος ἱσταμένου v začetku pomladi: Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidi na čast stati pokoncu, πρὸς αἰσχρὰ πράγματα bavim se s slabimi dejanji (vdajam se), τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stali pokoncu, so se ježili, κρημνοὶ ἕστασαν so moleli, štrleli kvišku; δ.) ustavim se, vzdržim naskok, ἐμποδών τινι sem komu na poti, oviram koga; b) obstanem, stojim pri miru, mirujem, δοῦυρα ἐν γαίῃ obtiče v zemlji; s pt. neham; τινί, ἔν τινι držim se česa, vztrajam pri čem. II. med. postavljam sebi (zase) τρόπαιου, začenjam (zase) πόλεμον, μάχην; urejam, uvajam, dajem ἤθεα καὶ νόμους.

ἰωκή, ἡ [Et. iz ϝιωκή gl. ἵεμαι; acc. metaplast ἰῶκα] ep. bojni hrup, naskok, bojni metež; pers. Ἰωκή.

οἶμα, ατος, τό [Et. iz οἶσμα, lat. īra (iz eisa)] ep. naval, naskok, besnost, drznost.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

προσ-βολή, ἡ (προσ-βάλλω) 1. trans. nametavanje, objem. 2. intr. a) prihajanje, dohod, pritisk, naskok, naval, napad; b) pristajanje, izkrcanje; c) pristajališče, pristanišče, ἐν προσβολῇ εἰμι τῆς Σικελίας sem na kraju, kjer se lahko izkrcam na Sicilijo.

πρόσ-οδος, ἡ 1. a) dohod, dostop, (pri)bližanje, prihod, pristop; b) napad, naskok, prodiranje; c) nastop (govornika); d) slovesni izprevod (obhod). 2. dohodek, vir dohodkov, dobiček.