Zadetki iskanja
- légati (-am) imperf. glej leči 1
- léšnikarica (-e) f glej lešnikar 1
- léto1 (-a) n
1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno
2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi
3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico
4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni
5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta
6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - lév (-í) f glej lev 1
- lírica (-e) f hipok. od lira 1 liretta
- máj May
v máju in May
1. maj May Day; the first of May
proslava 1. maja politika May Day demonstration - máj Mayo m , mayo m
1. maj Fiesta f del Trabajo - med3
1. kam, kje: zwischen; med več: unter (dve drevesi zwischen zwei Bäume, goste unter/zwischen die Gäste, očetom in bratom zwischen seinem Vater und seinem Bruder, gledalci unter den Zuschauern, papirji unter/zwischen seinen Papieren)
2. medsebojno: zwischen, unter (dediči unter den Erben, udeleženci unter/zwischen den Teilnehmern, njim in ženo zwischen ihm und seiner Frau; teorijo in prakso zwischen Theorie und Praxis)
3. vmesno: zwischen (sivo in modro barvo zwischen Grau und Blau, hotelom in penzionom zwischen Hotel und Privatpension, 15 in 20 metrov visok zwischen 15 und 20 Meter hoch)
4. v času med dvema terminoma: zwischen (osmo in deveto zwischen acht und neun Uhr, 1. in 15. januarjem zwischen dem 1. und 15. Januar); med trajanjem: während (prireditvijo/kongresom während der Veranstaltung/des Kongresses), im Verlauf (von)
5.
med vrati in der Tür, sprejeti: zwischen Tür und Angel
(sredi) mitten in; mitten unter - merílo échelle ženski spol , mesure ženski spol , régle graduée, calibre moški spol , jauge ženski spol
v merilu 1 : 100000 à l'échelle de 1 : 100000
v velikem merilu sur une grande échelle
v zmanjšanem merilu à échelle réduite, en réduction - merílo (-a) n
1. (priprava) metro, misura:
teh. globinsko merilo calibro di profondità
leseno merilo metro di legno
zložljivo merilo metro pieghevole
2. pren. criterio, principio; misura; stregua:
ocenjevati po objektivnih merilih valutare secondo criteri obiettivi
pren. presojati z dvojnim merilom usare metri diversi
3. (razmerje med merami na zemljevidu) scala:
zemljevid v merilu 1:300.000 carta su scala 1:300.000
4. publ. (izraža prostorsko omejenost) scala:
ustanova, ki uživa ugled v svetovnem merilu un istituto che gode di prestigio (su scala) internazionale - merílo medida f ; instrumento m de medición ; (na zemljevidu) escala f
v merilu 1:500 a escala de 1:500
v majhnem (velikem) merilu en pequeña (gran) escala
v zmanjšanem merilu a escala reducida - mérnik bushel (VB 36,3 l, ZDA 35,3 l)
1/4 mérnika (= 9 l) a peck (krompirja of potatoes)
mérnik težav (figurativno) a peck of troubles - mésec (luna) moon; (koledarski) calendar month
lunarni mésec lunar month
v roku enega méseca within a month
méseca marca in the month of March
danes mésec dni a month today
konec méseca at the end of the month
mésecu day of the month
danes tri mésece three months today
ta mésec, tega méseca (t. m.) this month, the current (ali present) month
9 t.m. the 9th of this (ali of the present, of the current) month, the 9th inst. (= instant)
prihodnji mésec next month, prox. (= proximo)
pretekli mésec last month, ult. (= ultimo)
dne 1. prihodnjega méseca on the 1st prox.
vzhod (zahod) méseca moonrise (moonset)
mésece dolgo going on for months, of some months' duration, lasting months
mésec sije the moon is shining
koliko zaslužiš na mésec? how much do you make a month?
vsake 3 mésece every three months
enkrat, dvakrat na mésec once, twice a month
vsak mésec, enkrat na mésec monthly - Mojzesov (-a, -o) Mosis, … des Moses
1. Mojzesova knjiga 1. Buch Mose - mrénica1 (-e) f dem. od mrena 1 piccola, sottile membrana
- muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeummestni muzej ▸ városi múzeummuzej umetnosti ▸ képzőművészeti múzeumdirektor muzeja ▸ múzeumigazgatózbirka muzeja ▸ múzeum gyűjteményekustos muzeja ▸ múzeum kurátoravstopnica za muzej ▸ múzeumbelépő, kontrastivno zanimivo múzeumi belépőustanovitev muzeja ▸ múzeum alapításaodprtje muzeja ▸ múzeum megnyitásagalerija muzeja ▸ múzeum galériájaogled muzeja ▸ múzeum megtekintéseogledati si muzej ▸ múzeumot megtekintobisk muzeja ▸ múzeumlátogatásobiskovalci muzeja ▸ múzeum látogatói, múzeumlátogatókrazstava v muzeju ▸ kiállítás a múzeumban, tárlat a múzeumbanprostori muzeja ▸ múzeum helyiségeimuzej zgodovine ▸ történeti múzeumbiti na ogled v muzeju ▸ múzeumban láthatóumetnine v muzeju ▸ műalkotások a múzeumbangradnja muzeja ▸ múzeum építésepostaviti muzej ▸ múzeum felállításavstop v muzej ▸ belépés a múzeumbasprehod po muzeju ▸ séta a múzeumbanvdreti v muzej ▸ múzeumba betörpark pred muzejem ▸ múzeum előtti parkhoditi po muzeju ▸ múzeumba járspremeniti v muzej ▸ múzeumot kialakítRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.preoblikovati v muzej ▸ múzeummá átalakítDel hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej
2. (zbirka) ▸ múzeumzasebni muzej ▸ magánmúzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.mini muzej ▸ mini múzeumSkoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat.premestitev muzeja ▸ múzeum áthelyezésenamestiti muzej ▸ kontrastivno zanimivo múzeum helyet kap, múzeum elhelyezéseMuzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült. - načŕt (-a) m
1. piano, progetto:
delati, narediti načrt approntare, completare un progetto
ekon. dolgoročni, kratkoročni načrt piano economico a lungo, a breve termine
finančni načrt piano finanziario
letni, tedenski načrt piano annuale, settimanale
preseči proizvodni načrt za pet odstotkov superare il piano di produzione del cinque per cento
2. (kar se namerava narediti, uresničiti) pl. načrti piani, progetti;
imeti velike načrte avere grandi progetti
kovati nove načrte za prihodnost fare nuovi piani per il futuro
3. (osnutek) abbozzo, bozza:
predložiti načrt v razpravo discutere la bozza
načrt zakona, zakonski načrt bozza di legge
4. (grafični prikaz) progetto, disegno, pianta:
načrt narisa, tlorisa prospetto, pianta
načrt v merilu 1:200 disegno su scala 1:200
načrt mesta pianta della città
imeti načrte za, imeti v načrtu avere un piano per
prekrižati načrte komu sventare i piani di qcn.
glavni načrt piano generale
idejni načrt progetto di massima
situacijski načrt planimetria
geod. katastrski načrt pianta catastale
šol. učni načrt programma scolastico
urb. urbanistični načrt piano urbanistico
zazidalni načrt piano regolatore - nadaljevánje continuation ženski spol , suite ženski spol , poursuite ženski spol , prolongement moški spol
objavljati v nadaljevanjih publier en feuilletons
nadaljevanje sledi à suivre
nadaljevanje s prve strani suite de la page 1
nadaljevanje na 8. strani suite à la page 8
nadaljevanje v prihodnji številki suite au prochain numéro
roman v nadaljevanjih roman-feuilleton moški spol - nadstrópje piso m
v 1. nadstropju en el primer piso
hiša ima pet nadstropij la casa tiene cinco pisos; es una casa de cinco pisos - najemojemálec (-lca) | -lka (-e) m, f glej najemnik | najemnica 1