-
ducat samostalnik1. (dvanajst stvari) ▸
tucatducat jajc ▸ egy tucat tojás
ducat vrtnic ▸ egy tucat rózsa
ducat stražarjev ▸ egy tucat őr, kontrastivno zanimivo tucatnyi őr
ducat protestnikov ▸ egy tucat tiltakozó, kontrastivno zanimivo tucatnyi tiltakozó
ducat vojakov ▸ egy tucat katona, kontrastivno zanimivo tucatnyi katona
dober ducat ▸ egy jó tucat
ducat mož ▸ egy tucat férfi, kontrastivno zanimivo tucatnyi férfi
Samo nekaj ducat psov naj bi preživelo v divjini. ▸ Úgy vélik, hogy a vadonban csak néhány tucat kutya maradt életben.
Ducat jih je, šest punc in šest fantov. ▸ Egytucatnyian vannak: hat lány és hat fiú.
Glavnino sredstev je dobilo petnajst najbolj prizadetih držav, od katerih je ducat afriških. ▸ A finanszírozás nagy részét a tizenöt legsúlyosabban érintett ország kapta, köztük egy tucat afrikai ország.
Povezane iztočnice: pol ducata2. (veliko število) ▸
tucatna ducate ▸ több tucat, kontrastivno zanimivo tucatnyi
Prejšnji teden so ji naprtili še ducat drugih zločinov. ▸ A múlt héten tucatnyi más bűncselekménnyel is megvádolták.
Policisti so priprli ducate ljudi, je danes zjutraj poročal grški radio. ▸ A rendőrök több tucat embert vettek őrizetbe, közölte ma a görög rádió.
Na tekmah sodeluje na ducate šol, tisoči učencev. ▸ A mérkőzéseken tucatnyi iskola és ezernyi gyermek vesz részt.
-
dúh (-á) m
1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico
2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto
3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera
4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione
5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare
6. rel. anima
7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo
-
dúša âme ženski spol , esprit moški spol ; (pri avtom., kolesu) chambre ženski spol à air
duša za nogometno žogo vessie ženski spol de ballon de football
dobra duša une bonne âme, familiarno une bonne pâte (d'homme), un brave type
kramarska duša âme mesquine, esprit mercantile
poštena duša un brave homme, une brave femme, un bon bougre (ali diable)
suženjska duša âme servile
verne duše le Jour (ali la Fête) des morts (ali des trépassés)
pri moji duši par (ali sur) ma foi, foi ženski spol d'honnête homme
z dušo in telesom corps et âme
ni bilo žive duše il n'y avait pas âme qui vive, familiarno il n'y avait pas un chat
to mi leži na duši cela me pèse sur le cœur
z vso dušo ljubiti aimer de toute son âme
-
dúšica petite âme, petit cœur
moja dušica mon cœur, mon chéri, ma chérie, mon mignon, ma mignonne
(botanika) materina dušica serpolet moški spol (variété de thym)
-
ênkrat adv.
1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte
2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro
3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia
4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile
5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
-
fákt (-a) m (dejstvo) fatto:
navajati fakte citare i fatti
pren. ne zaupam mu več, to je fakt di lui non mi fido più, poco ma sicuro
-
faraon samostalnik (vladar v Starem Egiptu) ▸
fáraógrobnica faraona ▸ fáraó sírkamrája
dinastija faraona ▸ fáraó dinasztiája
kip faraona ▸ fáraó szobra
vladavina faraona ▸ fáraó uralkodása
dežela faraona ▸ fáraó országa
grob faraona ▸ fáraó sírja
egipčanski faraon ▸ egyiptomi fáraó
egiptovski faraon ▸ egyiptomi fáraó
mumija faraona ▸ fáraó múmiája
Znotraj so postavili natančno kopijo groba egipčanskega faraona Tutankamona. ▸ A belsejében Tutanhamon egyiptomi fáraó sírjának pontos másolatát állították fel.
Danes najslavnejši egipčanski faraon Tutankamon je umrl januarja 1323 pred našim štetjem, star komaj osemnajst let. ▸ Egyiptom ma leghíresebb fáraója, Tutanhamon időszámításunk előtt 1323 januárjában halt meg, mindössze 18 évesen.
-
fíga (-e) f
1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
suhe fige fichi secchi
2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo
3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla
4. pog.
a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
to je eno figo vredno non vale un fico secco
b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro
-
fotografija samostalnik1. (fotografski posnetek) ▸
fénykép, fotó, felvételporočna fotografija ▸ esküvői fotó
razstava fotografij ▸ fotókiállítás
obdelava fotografij ▸ fényképszerkesztés
razvijanje fotografij ▸ fényképelőhívás
album s fotografijami ▸ fotóalbum
posneti fotografijo ▸ felvételt készít
objaviti fotografijo ▸ fényképet közzétesz
Pevka je že objavila fotografijo svojega poročnega šopka na družabnem omrežju Facebook. ▸ Az énekesnő a Facebookon már közzétette a menyasszonyi csokra fényképét.
digitalna fotografija ▸ digitális fotó
umetniška fotografija ▸ művészi fotó
Povezane iztočnice: skupinska fotografija2. neštevno (dejavnost) ▸
fotózás, fényképezés, fényképészet, fotográfiamojster fotografije ▸ fotográfia mestere
ljubitelj fotografije ▸ fényképezés szerelmese
ukvarjati se s fotografijo ▸ fotózással foglalkozik
Danes je stara 25 let in je znana po tem, da se ukvarja s fotografijo. ▸ Ma 25 éves, és arról híres, hogy fényképezéssel foglalkozik.
Povezane iztočnice: avtorska fotografija, digitalna fotografija, klasična fotografija, portretna fotografija, podvodna fotografija, dokumentarna fotografija, erotična fotografija, modna fotografija, umetniška fotografija, reportažna fotografija -
frank samostalnik (valuta) ▸
frankmočan frank ▸ erős frank
krepitev franka ▸ frank erősödése
vrednost franka ▸ frank értéke
zlati frank ▸ aranyfrank
Do konca leta naj bi se frank glede na evro okrepil za 1,8 odstotka. ▸ Az év végére a frank várhatóan 1,8%-kal fog felértékelődni az euróval szemben.
Ministrica je danes partnerjem predstavila tudi zakon za ureditev problematike posojil v frankih. ▸ A miniszter ma a partnerek elé terjesztette a frankhitelek kibocsátását szabályozó törvényjavaslatot is.
V sporazum je bila prav tako vključena odškodnina Franciji v višini 40 milijonov frankov. ▸ A megállapodás 40 millió frankos kártérítést is tartalmaz Franciaország számára.
-
ga
A) pron. (njega)
1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza
2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione
B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui
-
gláva tête ženski spol , esprit moški spol ; chef moški spol ; talent moški spol
od glave do pet de la tête aux pieds, de pied en cap
čez glavo par-dessus la tête
glava me boli j'ai mal à la tête, la tête me fait mal
v glavi se mi vrti la tête me tourne, j'ai le vertige
ne vem, kje se me glava drži je ne sais pas où donner de la tête
to mi ne gre v glavo cela ne veut pas entrer dans ma tête, cela ne veut pas m'entrer dans la tête, cela m'est incompréhensible
to mi ne gre iz glave cela ne me sort pas de l'esprit (ali de la tête, de la cervelle), cela m'obsède, j'y pense toujours
nima glave za matematiko il n'a pas la bosse des mathématiques
imam dela čez glavo j'ai du travail par-dessus la tête, j'ai de la besogne par-dessus les oreilles
vse na glavo postaviti mettre tout sens dessus dessous
kolikor glav, toliko misli autant de têtes, autant d'avis
(zelje, solata) glave delati se former en pommes, pommer
glava pisma en-tête moški spol (de lettre)
zelnata glava chou moški spol
-
glédati (-am) imperf. ➞ pogledati
1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
gledati skozi okno guardare dalla finestra
gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
križem gledati essere strabico
2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
grdo gledati guardare bieco, di traverso
prijazno gledati guardare affabilmente
srepo gledati guardare fisso
zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
zvrha gledati guardare dall'alto in basso
3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada
4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura
5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna
6. (prisojati čemu pomembnost):
gledati na badare, pensare a
ne gledati na stroške non badare a spese
gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse
7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne
8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti
-
gléj | gléjte inter.
1. (izraža opozorilo na to, kar se opazi) ecco:
glej (glejte), morje ecco il mare
2. (izraža podkrepitev trditve) ecco, guarda (un po'):
glej, koliko sitnosti mi prizadevaš guarda quante seccature mi provochi
3. (izraža začudenje) to', ecco:
glej ga, ti si?! to' sei tu?!
'Kdo bo to delal?' 'Ti, glej ga!' 'E chi lo farà?' 'Ma guarda un po', tu lo farai!'
4. (izraža zadovoljnost) ecco, to', guarda:
glej (glejte), pa smo končali ecco, abbiamo finito
-
gnezdišče samostalnik1. (o gnezdih živali) ▸
fészkelőhely, fészekrakó helygnezdišče štorkelj ▸ gólyák fészkelőhelye
gnezdišče ptic ▸ madarak fészkelőhelye
gnezdišče želv ▸ teknősök fészkelőhelye
uničevanje gnezdišč ▸ fészekrakó helyek pusztítása
umetno gnezdišče ▸ mesterséges fészkelőhely
primerno gnezdišče ▸ megfelelő fészkelőhely
naravno gnezdišče ▸ természetes fészkelőhely
gnezdišče planinskega orla ▸ szirti sas fészkelőhelye
gnezdišče sivih čapelj ▸ szürke gémek fészkelőhelye
Rezervat je danes eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. ▸ A rezervátum ma a vízi madarak egyik legfontosabb fészkelőhelye.
2. (vir dejavnosti; leglo) ▸
melegágy, keltetőhelyDelam in živim na Manhattnu, kjer imajo nekatere šole dvomljiv sloves, da izvajajo pritisk na učence ter da so kot gnezdišča prestižnih univerz. ▸ Manhattan-ben dolgozom és élek, ahol néhány iskolának kétes híre van amiatt, hogy nyomást gyakorolnak a diákjaikra és hogy a tekintélyes egyetemek előszobájaként működnek.
Nekateri obravnavani filmi so pravo gnezdišče tovrstnih idej. ▸ A tárgyalt filmek némelyike valóságos melegágya az ilyen gondolatoknak.
Ta polotok pa nikoli ni bil gnezdišče nestrpnosti, čeprav nam jo "osvoboditelji" že tretjič v tem stoletju skušajo vcepiti. ▸ Ez a félsziget azonban soha nem volt az intolerancia melegágya, még annak ellenére sem, hogy a „felszabadítók” ebben az évszázadban már harmadszor próbálják belénk sulykolni ezt.
-
gôr adv. ➞ gori
1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là
2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
-
gráblje (-belj) f pl.
1. agr. rastrello; (kar enkrat zajameš) rastrellata:
vprežne grablje rastrello da tiro
vrtnarske grablje rastrello scopa
pren. grablje ima, vil pa ne è restio a dare ma bravo ad arraffare
2. hidr. griglia di protezione
-
grozíti (-ím)
A) imperf. ➞ zagroziti
1. minacciare:
rad grozi, ne naredi pa nič spesso minaccia ma poi non fa niente
hiša grozi, da se bo zrušila la casa minaccia di crollare
2. pren. incombere, essere imminente, esserci pericolo:
grozi epidemija kuge incombe il pericolo della peste
grozilo ji je, da se zaduši c'era pericolo che soffocasse
3. atterrire; incutere terrore, spavento:
samota jo grozi la solitudine la atterrisce
B) grozíti se (-ím se) imperf. refl.
1. (zgražati se, jeziti se) scandalizzarsi, arrabbiarsi:
zdaj je prepozno groziti se è ormai troppo tardi per arrabbiarsi
2. (bati se) temere, aver paura
-
hodíti (-im) imperf.
1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni
2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi
3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze
4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo
5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
-
hrček samostalnik1. (žival) ▸
hörcsögimeti hrčka ▸ hörcsöge van
skrbeti za hrčka ▸ hörcsögről gondoskodik
kletka za hrčka ▸ hörcsögketrec
vrste hrčkov ▸ hörcsögfajták
Povezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸
hörcsögPrepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.
3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih)
neformalno ▸
hörcsög [horvát]Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.