Franja

Zadetki iskanja

  • ducat samostalnik
    1. (dvanajst stvari) ▸ tucat
    ducat jajc ▸ egy tucat tojás
    ducat vrtnic ▸ egy tucat rózsa
    ducat stražarjev ▸ egy tucat őr, kontrastivno zanimivo tucatnyi őr
    ducat protestnikov ▸ egy tucat tiltakozó, kontrastivno zanimivo tucatnyi tiltakozó
    ducat vojakov ▸ egy tucat katona, kontrastivno zanimivo tucatnyi katona
    dober ducat ▸ egy jó tucat
    ducat mož ▸ egy tucat férfi, kontrastivno zanimivo tucatnyi férfi
    Samo nekaj ducat psov naj bi preživelo v divjini. ▸ Úgy vélik, hogy a vadonban csak néhány tucat kutya maradt életben.
    Ducat jih je, šest punc in šest fantov. ▸ Egytucatnyian vannak: hat lány és hat fiú.
    Glavnino sredstev je dobilo petnajst najbolj prizadetih držav, od katerih je ducat afriških. ▸ A finanszírozás nagy részét a tizenöt legsúlyosabban érintett ország kapta, köztük egy tucat afrikai ország.
    Povezane iztočnice: pol ducata

    2. (veliko število) ▸ tucat
    na ducate ▸ több tucat, kontrastivno zanimivo tucatnyi
    Prejšnji teden so ji naprtili še ducat drugih zločinov. ▸ A múlt héten tucatnyi más bűncselekménnyel is megvádolták.
    Policisti so priprli ducate ljudi, je danes zjutraj poročal grški radio. ▸ A rendőrök több tucat embert vettek őrizetbe, közölte ma a görög rádió.
    Na tekmah sodeluje na ducate šol, tisoči učencev. ▸ A mérkőzéseken tucatnyi iskola és ezernyi gyermek vesz részt.
  • dúh (-á) m

    1. spirito:
    delo človeškega duha opera dello spirito umano
    lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
    (miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
    (nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
    preroški duh spirito profetico

    2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
    analitičen duh spirito analitico
    nemiren duh spirito irrequieto

    3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
    spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
    biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
    spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

    4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
    tekmovalen duh spirito agonistico
    odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
    srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

    5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
    dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
    rel. Bog je duh Dio è spirito
    hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
    nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
    hiša duhov la casa dei fantasmi
    izganjati duhove esorcizzare

    6. rel. anima

    7. filoz. spirito:
    duh in materija lo spirito e la materia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
    biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
    biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
    bolan na duhu malato di mente
    iron. ubog na duhu povero di spirito
    etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
    filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
    rel. sveti Duh lo Spirito Santo
  • dúša âme ženski spol , esprit moški spol ; (pri avtom., kolesu) chambre ženski spol à air

    duša za nogometno žogo vessie ženski spol de ballon de football
    dobra duša une bonne âme, familiarno une bonne pâte (d'homme), un brave type
    kramarska duša âme mesquine, esprit mercantile
    poštena duša un brave homme, une brave femme, un bon bougre (ali diable)
    suženjska duša âme servile
    verne duše le Jour (ali la Fête) des morts (ali des trépassés)
    pri moji duši par (ali sur) ma foi, foi ženski spol d'honnête homme
    z dušo in telesom corps et âme
    ni bilo žive duše il n'y avait pas âme qui vive, familiarno il n'y avait pas un chat
    to mi leži na duši cela me pèse sur le cœur
    z vso dušo ljubiti aimer de toute son âme
  • dúšica petite âme, petit cœur

    moja dušica mon cœur, mon chéri, ma chérie, mon mignon, ma mignonne
    (botanika) materina dušica serpolet moški spol (variété de thym)
  • ênkrat adv.

    1. una volta:
    enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
    enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
    zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
    tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
    pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
    videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
    prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

    2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
    a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
    enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
    b) v določenem času una volta:
    pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
    c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
    ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

    3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
    pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

    4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
    ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

    5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
    dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
    enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
    enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
    osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
  • fákt (-a) m (dejstvo) fatto:
    navajati fakte citare i fatti
    pren. ne zaupam mu več, to je fakt di lui non mi fido più, poco ma sicuro
  • faraon samostalnik
    (vladar v Starem Egiptu) ▸ fáraó
    grobnica faraona ▸ fáraó sírkamrája
    dinastija faraona ▸ fáraó dinasztiája
    kip faraona ▸ fáraó szobra
    vladavina faraona ▸ fáraó uralkodása
    dežela faraona ▸ fáraó országa
    grob faraona ▸ fáraó sírja
    egipčanski faraon ▸ egyiptomi fáraó
    egiptovski faraon ▸ egyiptomi fáraó
    mumija faraona ▸ fáraó múmiája
    Znotraj so postavili natančno kopijo groba egipčanskega faraona Tutankamona. ▸ A belsejében Tutanhamon egyiptomi fáraó sírjának pontos másolatát állították fel.
    Danes najslavnejši egipčanski faraon Tutankamon je umrl januarja 1323 pred našim štetjem, star komaj osemnajst let. ▸ Egyiptom ma leghíresebb fáraója, Tutanhamon időszámításunk előtt 1323 januárjában halt meg, mindössze 18 évesen.
  • fíga (-e) f

    1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
    suhe fige fichi secchi

    2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

    3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
    jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
    prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

    4. pog.
    a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
    figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
    to je eno figo vredno non vale un fico secco
    b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
    figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
    c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
    Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
    pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
    pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
    kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
    biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro
  • fotografija samostalnik
    1. (fotografski posnetek) ▸ fénykép, fotó, felvétel
    poročna fotografija ▸ esküvői fotó
    razstava fotografij ▸ fotókiállítás
    obdelava fotografij ▸ fényképszerkesztés
    razvijanje fotografij ▸ fényképelőhívás
    album s fotografijami ▸ fotóalbum
    posneti fotografijo ▸ felvételt készít
    objaviti fotografijo ▸ fényképet közzétesz
    Pevka je že objavila fotografijo svojega poročnega šopka na družabnem omrežju Facebook. ▸ Az énekesnő a Facebookon már közzétette a menyasszonyi csokra fényképét.
    digitalna fotografija ▸ digitális fotó
    umetniška fotografija ▸ művészi fotó
    Povezane iztočnice: skupinska fotografija

    2. neštevno (dejavnost) ▸ fotózás, fényképezés, fényképészet, fotográfia
    mojster fotografije ▸ fotográfia mestere
    ljubitelj fotografije ▸ fényképezés szerelmese
    ukvarjati se s fotografijo ▸ fotózással foglalkozik
    Danes je stara 25 let in je znana po tem, da se ukvarja s fotografijo. ▸ Ma 25 éves, és arról híres, hogy fényképezéssel foglalkozik.
    Povezane iztočnice: avtorska fotografija, digitalna fotografija, klasična fotografija, portretna fotografija, podvodna fotografija, dokumentarna fotografija, erotična fotografija, modna fotografija, umetniška fotografija, reportažna fotografija
  • frank samostalnik
    (valuta) ▸ frank
    močan frank ▸ erős frank
    krepitev franka ▸ frank erősödése
    vrednost franka ▸ frank értéke
    zlati frank ▸ aranyfrank
    Do konca leta naj bi se frank glede na evro okrepil za 1,8 odstotka. ▸ Az év végére a frank várhatóan 1,8%-kal fog felértékelődni az euróval szemben.
    Ministrica je danes partnerjem predstavila tudi zakon za ureditev problematike posojil v frankih. ▸ A miniszter ma a partnerek elé terjesztette a frankhitelek kibocsátását szabályozó törvényjavaslatot is.
    V sporazum je bila prav tako vključena odškodnina Franciji v višini 40 milijonov frankov. ▸ A megállapodás 40 millió frankos kártérítést is tartalmaz Franciaország számára.
  • ga

    A) pron. (njega)

    1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
    čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
    nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
    pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
    polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

    2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
    ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
    čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
    (v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

    B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
    sam bog si ga vedi kje chissà dove
    gorje si ga mu guai a lui
  • gláva tête ženski spol , esprit moški spol ; chef moški spol ; talent moški spol

    od glave do pet de la tête aux pieds, de pied en cap
    čez glavo par-dessus la tête
    glava me boli j'ai mal à la tête, la tête me fait mal
    v glavi se mi vrti la tête me tourne, j'ai le vertige
    ne vem, kje se me glava drži je ne sais pas où donner de la tête
    to mi ne gre v glavo cela ne veut pas entrer dans ma tête, cela ne veut pas m'entrer dans la tête, cela m'est incompréhensible
    to mi ne gre iz glave cela ne me sort pas de l'esprit (ali de la tête, de la cervelle), cela m'obsède, j'y pense toujours
    nima glave za matematiko il n'a pas la bosse des mathématiques
    imam dela čez glavo j'ai du travail par-dessus la tête, j'ai de la besogne par-dessus les oreilles
    vse na glavo postaviti mettre tout sens dessus dessous
    kolikor glav, toliko misli autant de têtes, autant d'avis
    (zelje, solata) glave delati se former en pommes, pommer
    glava pisma en-tête moški spol (de lettre)
    zelnata glava chou moški spol
  • glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

    1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
    gledati skozi okno guardare dalla finestra
    gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
    pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
    pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
    križem gledati essere strabico

    2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    prijazno gledati guardare affabilmente
    srepo gledati guardare fisso
    zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
    zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
    zvrha gledati guardare dall'alto in basso

    3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
    okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

    4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
    palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
    krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
    pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

    5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
    gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
    kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

    6. (prisojati čemu pomembnost):
    gledati na badare, pensare a
    ne gledati na stroške non badare a spese
    gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

    7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
    sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

    8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
    je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
    gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
    pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
    gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
    ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
    gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
    pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
    pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
    pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
    gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
    priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
    pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
    gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti
  • gléj | gléjte inter.

    1. (izraža opozorilo na to, kar se opazi) ecco:
    glej (glejte), morje ecco il mare

    2. (izraža podkrepitev trditve) ecco, guarda (un po'):
    glej, koliko sitnosti mi prizadevaš guarda quante seccature mi provochi

    3. (izraža začudenje) to', ecco:
    glej ga, ti si?! to' sei tu?!
    'Kdo bo to delal?' 'Ti, glej ga!' 'E chi lo farà?' 'Ma guarda un po', tu lo farai!'

    4. (izraža zadovoljnost) ecco, to', guarda:
    glej (glejte), pa smo končali ecco, abbiamo finito
  • gnezdišče samostalnik
    1. (o gnezdih živali) ▸ fészkelőhely, fészekrakó hely
    gnezdišče štorkelj ▸ gólyák fészkelőhelye
    gnezdišče ptic ▸ madarak fészkelőhelye
    gnezdišče želv ▸ teknősök fészkelőhelye
    uničevanje gnezdišč ▸ fészekrakó helyek pusztítása
    umetno gnezdišče ▸ mesterséges fészkelőhely
    primerno gnezdišče ▸ megfelelő fészkelőhely
    naravno gnezdišče ▸ természetes fészkelőhely
    gnezdišče planinskega orla ▸ szirti sas fészkelőhelye
    gnezdišče sivih čapelj ▸ szürke gémek fészkelőhelye
    Rezervat je danes eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. ▸ A rezervátum ma a vízi madarak egyik legfontosabb fészkelőhelye.

    2. (vir dejavnosti; leglo) ▸ melegágy, keltetőhely
    Delam in živim na Manhattnu, kjer imajo nekatere šole dvomljiv sloves, da izvajajo pritisk na učence ter da so kot gnezdišča prestižnih univerz. ▸ Manhattan-ben dolgozom és élek, ahol néhány iskolának kétes híre van amiatt, hogy nyomást gyakorolnak a diákjaikra és hogy a tekintélyes egyetemek előszobájaként működnek.
    Nekateri obravnavani filmi so pravo gnezdišče tovrstnih idej. ▸ A tárgyalt filmek némelyike valóságos melegágya az ilyen gondolatoknak.
    Ta polotok pa nikoli ni bil gnezdišče nestrpnosti, čeprav nam jo "osvoboditelji" že tretjič v tem stoletju skušajo vcepiti. ▸ Ez a félsziget azonban soha nem volt az intolerancia melegágya, még annak ellenére sem, hogy a „felszabadítók” ebben az évszázadban már harmadszor próbálják belénk sulykolni ezt.
  • gôr adv. ➞ gori

    1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
    hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
    ekst. gor in dol qua e là

    2. gor — dol:
    en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
    prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • gráblje (-belj) f pl.

    1. agr. rastrello; (kar enkrat zajameš) rastrellata:
    vprežne grablje rastrello da tiro
    vrtnarske grablje rastrello scopa
    pren. grablje ima, vil pa ne è restio a dare ma bravo ad arraffare

    2. hidr. griglia di protezione
  • grozíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zagroziti

    1. minacciare:
    rad grozi, ne naredi pa nič spesso minaccia ma poi non fa niente
    hiša grozi, da se bo zrušila la casa minaccia di crollare

    2. pren. incombere, essere imminente, esserci pericolo:
    grozi epidemija kuge incombe il pericolo della peste
    grozilo ji je, da se zaduši c'era pericolo che soffocasse

    3. atterrire; incutere terrore, spavento:
    samota jo grozi la solitudine la atterrisce

    B) grozíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (zgražati se, jeziti se) scandalizzarsi, arrabbiarsi:
    zdaj je prepozno groziti se è ormai troppo tardi per arrabbiarsi

    2. (bati se) temere, aver paura
  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • hrček samostalnik
    1. (žival) ▸ hörcsög
    imeti hrčka ▸ hörcsöge van
    skrbeti za hrčka ▸ hörcsögről gondoskodik
    kletka za hrčka ▸ hörcsögketrec
    vrste hrčkov ▸ hörcsögfajták
    Povezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

    2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
    Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
    Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

    3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalnohörcsög [horvát]
    Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
    V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.