Franja

végétatif, ive [-tatif, iv] adjectif vegetativen

mener une vie végétative životariti

vēscor, vēscī (—) (—) (etim. nezanesljivo dokazana beseda; morda iz *vē- (= au proč, od; prim. au-fero) in *ē(d)scor (gl. edō); prim. lat. ēsca, ēscō, got. fra-itan = nem. fressen; potemtakem bi bil osnovni pomen vesci = odjesti (odjedati)) klas. le o ljudeh

1. hraniti se, prehranjevati se (starejše živiti se), živeti ob čem, jesti, uživati (kako jed); z abl. instrumenti: Plin. idr., Numidae … lacte et ferina carne vescebantur S., nec (sc. dii) iis escis aut potionibus vescuntur, ut … Ci., vesci humanis corporibus L., piris H.; neklas. analogno po glag. edere tudi z acc.: Acc. ap. Non. idr., vesci insolita Sen. fr., sacras laurus Tib., glandem Iust., humanam carnem Plin., milvus coepit vesci singulas (sc. columbas) Ph., ut infirmissimos suorum vescerentur T.; s praep.: ex (ob) eadem mensa vesci Sen. rh., delphinus ex hominum manu vescens Plin., vesci de sacerdotalibus cibis Hier., in ea (sc. mensa) Cu., in aridis Amm. živeti, životariti; abs.: Plin., Dig., Amm. idr., ad vescendum hominibus apta (sc. pecus) Ci., vescendi causā omnia exquirere S., vescere sodes! H.; occ.
a) nekaj prigrizniti, pomalicati, starejše založiti: vescebatur et ante cenam Suet.
b) obedovati, jesti, gostiti se: vescentes sub umbra (v senci) L., argentum ad vescendum factum L. srebrno namizje, vescebantur in villa T.

2. metaf. nasploh uživati, imeti, uporabljati kaj, posluževati se česa, izkoriščati kaj, posegati po čem: Acc. ap. Non. idr., armis, arce hac Pac. ap. Non., voluptatibus Ci., aurā aetheriā V. uživati etrski zrak = dihati, živeti = vesci vitalibus auris Lucr., loquella inter se vesci Lucr. pogovarjati se, razgovarjati se. — Act. soobl. vēscō -ere hraniti: quis nos vescet carne? Tert. po Vulg., vescendi pupilli causā Ulp. (Dig.) za prehranitev mladoletnika (nedoletnika); v pass.: pulpa dicta, quod cum pulte olim mixta vescebatur Isid.

vézati vêžēm
I.
1. vezati: vezati maramu na oči; vezati u vinogradu; vezati koga zakletvom; vezati i ruke i noge; vezati knjigu
2. privezati: biti vezan za postelju
3. vezati, povezovati: vezati cvijeće, cveće, slamu u snopove
4. vezati, zavezati: vezati čalmu, komu jezik, usta
5. privezovati: vezati čamac za obalu
6. nadeti si: vezati sebi konop oko vrata
7. vezati kraj s krajem = vezati liko za oputu životariti
8. vezati mačku za rep odkloniti kaj kot brez smisla, brez vrednosti
II. vezati se vezati se: vezati se za koga, s kim

vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
vida deportiva športno življenje
vida nómada nomadsko življenje
vida de perro pasje ž.
vida privada zasebno ž.
vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
mujer de (la) vida deklina
objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
peligro de (la) vida življenjska nevarnost
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
darse buena vida dobro živeti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
dejar con vida pustiti pri življenju
escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
estar con vida biti pri življenju
ganar(se) la vida služiti si kruh
pasar la vida a tragos životariti
pasar a mejor vida umreti
quedar con vida ostati pri življenju
ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
ser de la vida vdati se prostituciji
tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
a vida o muerte na življenje in smrt
con vida pri življenju
de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
¡por vida! za božjo voljo!
¡por vida mía! kakor gotovo živim!
optimista de por vida nepoboljšljiv optimist

vivre* [vivrə] verbe intransitif

1. živeti, biti pri življenju; bivati, stanovati; hraniti se (de z); shajati (avec quelqu'un s kom); doživljati

2. masculin življenje; hrana; pluriel živež, proviant, hrana, jestvine

vivre à la campagne, à la ville živeti na deželi, v mestu
avoir le vivre et le logement imeti hrano in stanovanje
avoir juste de quoi vivre komaj še shajati, se preživljati
vivre tant bien que mal životariti
il est facile à vivre z njim je lahko živeti, shajati
faire vivre ohraniti pri življenju, hraniti, rediti, preživljati
se laisser vivre ne si delati skrbi
ne plus vivre (figuré) biti v silnih skrbeh
vivre âgé sans devenir vieux postarati se, a ostati mlad
apprendre à vivre à quelqu'un (familier) koga kaznovati, dati mu pošteno lekcijo
vivre au jour le jour živeti od rok v usta
il vivra centenaire doživel bo 100 let
vivre en saint živeti kot svetnik
vivre son métier živeti za svoj poklic
(verbe transitif) vivre sa vie živeti svoje življenje, biti prost
qui vive? stoj, kdo tam? (klic straže)
être sur le qui-vive biti oprezen, čuvati se, paziti se
dépôt masculin de vivres skladišče živeža
vivres de réserve (militaire) železna rezerva hrane
couper les vivres à quelqu'un komu svojo pomoč ustaviti
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in sveže vode

wolf¹ množina wolves [wulf, -vz] samostalnik
zoologija volk; volčja koža (kožuh)
figurativno roparski, krut, pohlepen človek
glasba disonanca, neubranost
ameriško, sleng ženskar, osvajač žensk, razuzdanec

wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
she-wolf volkulja
wolf's cub volčič
to cry wolf povzročiti prazen preplah, za prazen nič alarmirati
to have a wolf in one's stomach biti lačen kot volk
to have (ali to hold) the wolf by the ears figurativno biti v škripcih, ne si znati pomagati
to keep the wolf from the door figurativno nekako, s težavo se prebijati (v življenju), komaj životariti

влачить (zast.) vlačiti, vleči;
в. существование životariti

жизнь f življenje;
ж. бьёт ключом življenje kipi;
ни в ж. za nič na svetu; nikoli;
ж. не в ж. neznosno življenje;
не на ж., а на смерть па življenje in smrt;
даровать ж. pomilostiti;
отдать ж dati življenje;
прожигать ж. razvratno živeti;
влачить ж. životariti;
провести в ж. uresničiti, doseči;
на всю ж. za vedno;
я жизни не рад razočaran sem (nad življenjem); ogorčen sem

пробавляться
(чем) prebijati se, živeti brez velikih zahtev, životariti

растительный rastlinski;
растительное царство rastlinstvo, flora, vegetacija;
растительное масло rastlinsko olje;
жить растительной жизнью životariti, vegetirati

существование n obstanek; življenje;
борьба за с. boj za obstanek;
жалкое с. životarjenje;
влачить жалкое с. životariti