Franja

Zadetki iskanja

  • soufflet [suflɛ] masculin

    1. meh; technique zložljiv meh, zložljiva streha ipd.

    2. klofuta, zaušnica; figuré žalitev

    soufflet de forge kovaški meh
    soufflet de train členasti prehod med dvema vagonoma
    donner, recevoir un soufflet dati, dobiti klofuto
  • sprēgio m (pl. -gi)

    1. zaničevanje, prezir:
    avere in spregio zaničevati

    2. žalitev:
    fare degli spregi žaliti
  • stigma -atis, n (tuj. στίγμα)

    1. sužnjem vžgano sramotno (sramotilno) znamenje, sramotni (sramotilni) žig, stígma: Vitr., Sen. ph., Plin., Iuv., Mart., Suet. idr., stigmata fugitivo scribere Q., vera enim stigmata credebat captivorum frontibus impressa Petr.; metaf. vžgano sramotno znamenje = sramotitev, zmerjanje, žaljenje, žalitev, sramotenje, osramočenje, (o)sramotitev, (o)žigosanje, zasramba, stígma: Cod. I. idr., perpetua stigmata imposita Suet., frons haec stigmate non meo notanda est Mart., stigmata nec vafrā delebit Cinnamus arte Mart.

    2. rez, urèz, uréza, ureznina, vrezína na obrazu, ki jo je povzročil nerodni brivec: quaecumque meo numeratis stigmata mento Mart. Vulg. soobl. stigma -ae, f, acc. stigmam: Glyco, Glyco dedit suas; itaque quamdiu vixerit, habebit stigmam, nec illam nisi Orcus delebit Petr., agaga est; at curabo, stigmam habeat Petr.
  • tōrto2 m krivica; krivda; žalitev:
    a torto po krivici
    a torto o a ragione upravičeno ali ne
    avere torto ne imeti prav
    avere torto a fare qcs. motiti se v čem
    dare torto a qcn. komu ne dati prav
    essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
    fare torto a qcn. delati komu krivico
    fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
    ti fa torto ni tebe vredno
    fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do
  • trespass [tréspəs]

    1. samostalnik
    prestopek, prekršek, pregrešek, delikt; nepooblaščeno, brezpravno stopanje v prostore ali hoja po zemljišču
    figurativno žalitev; protizakonito prisvajanje tuje lastnine, jemanje; zloraba

    trespass board prepovedna tabla (plošča)

    2. neprehodni glagol
    napraviti prestopek (prekršek), pregrešiti se (against proti)
    pravno nezakonito si prisvojiti tujo lastnino; okrnjevati, motiti tujo posest; zlorabljati

    no trespassing! prehod (vstop) prepovedan!
    to trespass on s.o.'s good nature zlorabljati dobroto, potrpežljivost kake osebe
    to trespass on s.o.'s preserves figurativno komu v zelnik hoditi, škodo delati
    to trespass on s.o.'s hospitality zlorabljati gostoljubje kake osebe
    to trespass on s.o.'s time jemati komu čas
  • ultrajamento moški spol žaljenje, žalitev, sramotenje
  • ultraje moški spol zasramovanje, sramotenje, psovanje, (raz)žalitev, sramota

    ultraje carnal posilstvo
  • Verlästerung, die, obrekovanje, žalitev
  • Verletzung, die, (-, -en) poškodba, rana; von Gesetzen, der Menschenrechte usw.: kršitev; der Ehre usw.: žalitev
  • vilipēndio m (pl. -di) pravo zasramovanje, žalitev:
    vilipendio alle, delle forze armate žalitev oboroženih sil
  • violābilis -e (violāre) poškodljiv, ranljiv, občutljiv
    a) = ki se lahko poškoduje ali razžali = zlahka užaljiv (razžaljiv), občutljiv za poškodbo ali (raz)žalitev: cor est violabile telis O.
    b) = ki se sme poškodovati ali razžaliti = (raz)žalitev dopuščajoč: non violabile vestrum testor numen V. nepoškodljivo, nerazžaljivo, nullis violabilis armis turba Stat., natura Aug.
  • violātiō -ōnis, f (violāre) (raz)žalitev, (o)nečastitev, (o)skrunitev, (o)skrunjenje, (o)sramotitev, (o)skrumba, kršitev: templi L., religionum Sen. ph., fidei Vell.
  • vitiātiō -ōnis, f (vitiāre) poškodba, poškodovanje, žalitev, (o)skrunitev, (o)skrunjenje, (o)skrumba, onečaščenje, onečastitev: mortem vitiatione meruit, accusatione deprecatur Sen. rh., antea legem vitiationis evertere conatus est, nunc transferre volt Sen. rh., de fluminum derivatione et vitiatione aquarum Front.
  • vulnerātiō (volnerātiō) -ōnis, f (vulnerāre, volnerāre) rana, ranitev, ranjenje, poškodba, poškodovanje, (raz)žalitev, (raz)žaljenje: Cael., Th. Prisc. idr., sin autem vim sine caede, sine vulneratione, sine sanguine nullam intellegetis Ci., Commius, qui post illam vulnerationem, quam supra commemoravi, semper ad omnes motus paratus suis civibus esse consuesset Hirt., nervorum vulnerationes Plin. Val., TERRORUM ET FRAUDIS ABUNDE EST terror est ex morte tot hominum, fraus vero ex cervi vulneratione Serv.; pren.: maior haec est vitae famae salutis suae vulneratio Ci. žalitev.
  • vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)

    1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.

    2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.

    3. meton.
    a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
    b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.

    4. metaf. rana =
    a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
    b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
    c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.
  • wound1 [wun:d] samostalnik
    rana; poškodba, usek, vrez, zareza
    figurativno žalitev, ljubezenska muka

    festering wound rana, ki se gnoji
    lacerated wound raztrganina, raztrgana rana
    open wound odprta rana
    to bleed from the wound krvaveti iz rane
    to dress a wound obvezati rano
    to inflict (ali to make) a wound zadati, povzročiti rano
    to receive a wound biti ranjen
    wound chevron ameriško, vojska znak ranjencev
    a knife wound rana z nožem
  • wrong1 [rɔŋ] samostalnik
    krivica; zmota, zabloda, napačnost, greh; (redko) škoda, žalitev
    pravno prestopek, prekršek, pregrešek, delikt, nedovoljeno dejanje

    public wrong javen delikt, kaznivo dejanje
    private wrong kršenje zasebnega prava
    to commit a wrong zagrešiti (zakriviti, narediti) krivico
    to be in the wrong biti v zmoti, ne imeti prav
    to do wrong napak, ne prav delati, grešiti
    to do s.o. wrong, to do wrong to s.o. delati (narediti) komu krivico
    to know the right from the wrong razlikovati pravico od krivice
    to make wrong right popraviti krivico, spremeniti slabo v dobro
    to put s.o. in the wrong dokazati komu, da nima prav
    to right a wrong popraviti krivico
    to suffer wrong trpeti krivico
  • обида f žalitev; krivica;
    я не дам тебя в обиду ne bom te dovolil žaliti;
    не в обиду вам сказано ne da bi vas s tem hotel žaliti, ne zamerite;
    обиды нет ni nam sile
  • обра́за ж., žalítev -tve ž., zaméra -e ž., žaljívka -e ž.
  • insulto moški spol huda žalitev, opsovanje