čȁporak -ōrka m
1. krempelj: čaporci velike ptice; pružiti svoje čaporke prema komu
2. štrcelj, štor mladega drevesa
Zadetki iskanja
- čȁpr̄lj m, čapŕljak -ljka m, čȁpūr m štrcelj, štor mladega drevesa ali koruznega stebla
- čòkānj -ánja m (t. čokal)
1. steklenička za žganje, 1/8 litra, četrt maseljca, frakelj
2. kocen, zelnat štor: čokanj kupusa
3. oluščen koruzni storž - estoc [ɛstɔk] masculin koničast meč; konica meča; drevesni štor
d'estoc et de taille (figuré) na slepo, nepremišljeno
armes féminin pluriel d'estoc suvalno orožje
couper un arbre à blanc estoc posekati drevo pri korenini - frutex -icis, m (f le pri M.)
1.
a) grm, v pl. grmovje, grmičje: Varr., Lucr., Col., Plin., Petr., sine fronde frutex O., densi frutices O., his genus omne silvarum fruticumque viret V.; pren.: apostolici seminis frutices Tert. Sg. kolekt.: texit ora frutex O. vejevje, leo contexit asinum frutice Ph. s šibjem.
b) konec (drevesnega) debla, deblo: quercus ramos a frutice dedit Suet.
2. kot psovka štor = tepec: Pl., Ap. - fumbler [fʌ́mblə] samostalnik
nerodnež, "štor"; topoglavec, butec; šušmar - kòčānj -ánja m
1. kocen, zelnati štor, zelnato steblo; kočanj kupusa, duhana, duvana
2. orobkan koruzni storž - pànjina ž, pànjuga ž velik štor, velika klada
- stȕga ž votel drevesni štor kot posoda za žito
- коряга f grčav štor; deblo (v vodi)
- bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfabukov štor ▸ bükkfatuskóbukov list ▸ bükkfalevélbukov žir ▸ bükk-makkbukov les ▸ bükkfabukov hlod ▸ bükkfarönkbukova drva ▸ bükk tűzifabukova veja ▸ bükkfaágbukov plod ▸ bükktermésbukov gozd ▸ bükkfaerdőbukovo drevo ▸ bükkfabukovo poleno ▸ bükkfahasábbukov drogovnjak ▸ bükkfacsemeteHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.
2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükkbukov briket ▸ bükkfa brikettbukov furnir ▸ bükkfa furnérbukov parket ▸ bükkparketta
3. (o barvi) ▸ bükkbukova barva ▸ bükkszín
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné. - búkov (-a -o) adj.
1. bot. di, del faggio:
bukova goba (kresilna goba) esca
pren. zabit kot bukov štor balordo, stupido come un allocco, duro di testa
2. pren. goffo - čok [ô] moški spol (-a …) der Stock (tudi rudarstvo)
ledeni čok die Eissäule, der Eisstock
solni čok der Salzstock, der Salzdom
geološko: der Horst; (štor) der Stock, der Stumpf, der Baumstumpf - drevésen de árbol; arbóreo
drevesno deblo tronco m
drevesna smola resina f
drevesni štor tocón m
drevesna uš pulgón m - dùduk m (t. duduk) vrsta pastirske piščalke: glup kao duduk neumen kot štor; spavati kao duduk spati kot top; duvati s kim u jedan duduk enako misliti s kom
- izbáciti ìzbācīm, vel. izbáci
I.
1. vreči iz, ven: izbaciti iz sebe; voda je izbacila ovaj panj voda je vrgla na suho ta štor; izbaciti koga iz sobe
2. izmetati: izbaciti zemlju iz rova
3. ekspr. izključiti: izbaciti rdava učenika iz škole, prekršitelja iz igre
4. pognati: izbaciti lišće, pupoljke
5. izpostaviti, postaviti daleč naprej: izbaciti patrole daleko u šumi
6. ustreliti: izbaciti pušku
7. obroditi: koliko može njiva da izbaci u rodnoj godini
8. napeti: izbaciti prsa a uvući trbuh
9. vreči na površje: revolucija je izbacila nova načela
10. odstraniti, izločiti: Vuk je izbacio iz azbuke nepotrebna slova; ako se kobila ni docnije ne pokaže dobra majka, onda je treba izbaciti iz priploda
11. iznesti, povreči: posle četiri meseca, od prilike posle parenja, ženka izbaci izvestan broj jaja; kobila čim oseti da će početi ždrebljenje legne i učesta napone da izbaci ždrebe
12. ekspr. reči, izustiti, ziniti: konačno je izbacio svoju misao obraćajući se sinu
13. postaviti: glavnina je na maršu izbacila četu kao svoje osiguranje; Nemačka je zbog ruske neutralnosti mogla da izbaci sve svoje sile na francuski front
14. postaviti naprej, stopiti naprej: izbaciti nogu, lijevu, desnu
15. z delom doseči določen učinek: rudari su dali obavezu da će dnevno izbaciti dvjesta tona ugljena
16. dovolj obroditi: rijetke su porodice kojima žetva izbaci za čitavu godinu, većinom moraju kupovati žito nekoliko mjeseci prije nove žetve
17. izbaciti iz kolosijeka iztiriti
II. izbaciti se
1. prestaviti se (z nižjega na višje mesto): odred se iz sela izbaci na okolna brda
2. naglo se premakniti naprej: stotinu nogu se izbacilo, potkovani su potplati zatutnjili; izbaciti koga iz sedla vreči koga iz sedla; izbaciti što iz glave: ova upadica izbacila je govornika iz koncepta; izbaciti iz stroja onesposobiti - lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)
1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).
2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.
Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr. - seminarista m (pl. -ti)
1. relig. semeniščnik
2. ekst. pren. mlečnozobec:
essere goffo come un seminarista biti neroden kot štor - stati1 (stojim) stehen (nasproti gegenüberstehen, okoli herumstehen, umstehen, pod unterstehen, skupaj zusammenstehen, zraven dabeistehen), dastehen
mirno/nepremično stati stillstehen
stati in pasti z stehen und fallen mit
stati kot okamenel wie angewurzelt dastehen
stati kot štor wie ein Stock dastehen
stati križem rok tatenlos zusehen
stati na stehen auf, aufstehen
stati na glavi auf dem Kopf stehen, [kopfstehen] Kopf stehen
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen
stati na stališču auf dem Standpunkt/Gesichtspunkt stehen
stati na straži Posten stehen, Wache halten/stehen, schieben
stati ob cesti ipd: stehen an, v vrsti: (die Straße) säumen
stati ob strani beiseitestehen, komu (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, mit Rat und Tat beistehen
stati v ospredju im Vordergrund stehen
stati v pozoru strammstehen
stati v špalirju Spalier stehen
stati v vrsti anstehen, Schlange stehen
stati zravnano [geradestehen] gerade stehen, strammstehen
trdno stati fest stehen, figurativno nicht wanken und nicht weichen
ki stoji postrani schrägstehend
ki stojijo okoli umstehend
figurativno lasje (mu) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm) zu Berge - štórček (-čka) m dem. od štor