Franja

schwach šibek; slaboten; Herz, Lunge, Augen, Nerven, Gedächtnis, Blase usw.: slab; Farben, Sterne usw.: medel; Abführmittel: blag; bei Stämmen usw.: tanek; schwache Hoffnung malo upanja; schwache Seite šibka stran, slaba stran; schwache Deklination/Konjugation šibka sklanjatev/spregatev; eine schwache Stunde figurativ šibek trenutek; schwach auf den Beinen na šibkih nogah; schwach auf der Lunge/Brust sein imeti slaba/občutljiva pljuča; schwach machen einen Menschen: omehčati; schwach werden omehačati se, popustiti, popuščati; auf schwachen Füßen stehen figurativ biti na šibkih nogah

schwächlich šibek, slaboten

slȁb -a -o, slȁb slàba slàbo
1. slab: tjelesno, duhovno slab
2. šibek: -i aorist lingv. šibki aorist; -a promjena; -a struja elektr. šibki tok
3. -o koji malokdo

slight² [sláit] pridevnik (slightly prislov)
tanek, vitek; slaboten, šibek; lahen, rahel, malo važen; nepomemben, neznaten, nezadosten; površen, bežen

a slight cold lahen prehlad (nahod)
a slight examination bežen, površen pregled
the slightest hesitation komaj opazno oklevanje
a slight improvement rahlo izboljšanje
a slight meal lahen obed
there si not the slightest doubt najmanjšega dvoma ni
I feel slightly better počutim se malce bolje
I have not the slightest idea (najmanjšega) pojma nimam
we were slightly acquainted malo smo se poznali

slimsy, slimpsy [slímzi, slímpsi] pridevnik
ameriško tanek, šibek, krhek

slombato agg. pren. šibek, medel

small¹ [smɔ:l] pridevnik
majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
narečno ozek
figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

at a small rate poceni
in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
on the small side nezadostno velik, ne prevelik
small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
a small beginning majhen, skromen začetek
small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
small cattle drobnica
small drinker slab pivec
small farmer mali kmet, mali posestnik
small gross 10 ducatov
small hand navadne pisane črke
small hours ure po polnoči, male ure
small letters male črke
small means nezadostna sredstva
a small place majhen kraj
a small poetično nepomemben pesnik
small rain dežek, droben dež
small talk kramljanje, klepet(anje)
the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
small wonder temu se je komaj čuditi
it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
that is only a small matter to je le malenkost
I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
to feel small sramovati se
I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
to make o.s. small napraviti se majhnega
to live in a very small way zelo skromno živeti
he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč

soppy [sɔ́pi] pridevnik
razmočen, premočen, prepojen; vlažen, deževen (vreme)
figurativno, pogovorno mehkužen, šibek, slaboten
pogovorno sentimentalen

to be soppy on s.o. biti zateleban v koga

spielschwach Sport šibek

strigōsus 3 (striga1) šibek, slok, mršav, suh, suhega telesa: Non. idr., canis obesus … aut strigosus Col., equus Masurius Sabinus ap. Gell., equi strigosiores L., (sc. capra) non strigosissimi corporis Col.; metaf. (o govorniku) suhoparen, trezen, preprost: (sc. orator) genere toto strigosior Ci. — Soobl. stricōsus: Luc. ap. Gell.

şúbred -ă (-zi, -de) adj.

1. slaboten, šibek, krhek

2. majav

3. medel

tener -era -erum, adv. -ē (tendere)

1. tánek (tènek, tenák), šibek (šibak), droben (droban), nežen, mehek: Ca., Gell., Prud. idr., ramus O., rami Cu., radix C., palma Ci., uva O., plantae V., gramen, caules H., aëra per tenerum O., V., Lucr., corpus Lucr., alvus tenerrima Cels., coniux, virgines H., corpus tenerrime derasus Plin.; preg.: de tenero ungui H. ali a teneris unguiculis Ci. ep. (= gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) od mladih nog.

2. mladosten, mlad, nežen: Luc. ap. Prisc., Cat., Plin. iun. idr., infans O., puer Pr., saltator Ci., annus O. mlado leto, pomlad, anni Plin., anni teneriores Pr., equis vetulis teneras anteponere Ci., vitulus H., grex Ph. čreda mladičev, tigres Val. Fl., teneri manes Stat. mladi mrlički, v nežni dobi umrli otroci, tenerae res V. mlado rastlinje, mlada setev; subst. tenerī -ōrum, m nežni dečki, malčki, starejše máleji: Iuv., Cl.; adeo in teneris consuescere multum est V. v nežni (= otroški) dobi; tudi a(b) tenero (sc. puero ali anno) Col., Q. od mladega, od mladih nog.

3. metaf. nežen, mêhek (mehák), nežnočuten, rahločuten, občutljiv, vodljiv, vóljen (volján), upogljiv, upogibljiv, uklonljiv, popustljiv, gibčen, gibek: virtus Ci. mehkovoljna, popustljiva, teneri et rudes animi T., non silice nati sumus, sed est naturale in animis tenerum quiddam atque molle Ci. naravna mehkoba, mehkost, tenerior animus Ci., oratio mollis et tenera Ci., tener et mollis incessus Sen. ph., frons Sen. ph., tenerā voce Q. z nežnim (gibkim) glasom, tenere dicere T. (Dial.), tenere recitare Plin. iun., tenerius manus complosit Petr.; occ.
a) ljubkajoč, božajoč, nežen, zaljubljen, nasladen, pohoten: teneri versūs H., carmen O., poeta Cat., O., spado Iuv.; analogija: pudor O. sram zaradi zaljubljenosti.
b) raznežen, (po)mehkužen: mentes Q.

tenue tenek; nežen; slaboten, šibek; tih; pičel, neznaten

tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

I.

1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

2. metaf.
a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H. —

II.

1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.

thready [ərédi] pridevnik
nitkast, nitast, vlaknat, žilnat
figurativno šibek, slaboten (glas)

thready pulse medicina slaboten pulz

vēsculus 3 (demin. vēscus) precej shujšan, shiran, medel, mršav, šibek (šibak), tenek (tenak): vesculi male curati et graciles homines. Ve enim syllabam rei parvae praeponebant, unde Veiovem parvum Iovem et vegrandem fabam minutam dicebant P. F.; metaf.: est minusculum alterum quasi vesculum (po novejših izdajah † iuxillum) vinarium Pl.

vēscus 3 (vēscī)

1. act. razjedajoč, sušeč: sal Lucr., papaver V. zemljo izsesavajoč.

2. pass. shujšan, shiran, medel, mršav, suh, tenek (tenak), šibek (šibak), starejše nedostaten: puer Afr. fr., viribus vescis imbecillus Acc. ap. Non., corpore vesco, sed eximiis viribus Plin., vescae salicum frondes V. pusto, neredilno, vegrandia farra colonae, quae male creverunt, vescaque parva vocant O.; metaf. boren, pičel, skop: vescum cum fastidio edendi vivere Luc. ap. Non., adhortationes … nequaquam … ad alendum studium vescae Gell.

veternōsus 3 (veternus)

1. dremavici (dremavosti, dremotici, zaspanosti) podvržen, dremav, dremoten, dremotičen, bolezensko zaspan, letárgičen, somnolénten, mrtvíčen: Plin., Fest., numquam tacet quem morbus tenet loquendi, tamquam veternosum bibendi atque dormiendi Ca. ap. Gell., veternosus quam plurimum bibit tam maxime sitit Ca. fr.,

2. metaf.
a) sanjav, zasanjan, zaspan: hic est vietus vetus veternosus senex, colore mustelino Ter.
b) medel, šibek (šibak), slaboten, onemogel, nemočen, mlahav: animus Sen. ph. propadel, illi artificii veternosissimi nodi Sen. ph. ono (tisto) brezplodno igračkanje z umetnimi zankami, consuetudo Aug., genus dicendi Sid., undae Arn.

vulnerabile agg.

1. ranljiv (tudi pren.)

2. ekst. ki se lahko poškoduje

3. pren. šibek, ovrgljiv, občutljiv, kočljiv, kritičen:
il punto vulnerabile di una teoria šibko mesto neke teorije

weak [wi:k] pridevnik (weakly prislov)
slaboten, slab, šibek, neodporen; lomljiv, krhek; z lahkoto premagljiv; bolehen, nezdrav; neutrjen, neodločen, nestanoviten, nezanesljiv (značaj); neprepričljiv (dokaz, argument); brez moči, mlahav, medel; nemaren (stil); razredčen z vodo; nesposoben, nespreten
ekonomija slab, medel (tržišče)
slovnica šibek (glagol)

as weak as water čisto slab(oten)
a weak crew številčno šibka posadka
a weak eleven slabo moštvo (npr. nogometno)
weak hand figurativno slabe karte
weak moment trenutek slabosti
the weaker sex šibki spol (ženske)
weak point šibka točka, ranljivo mesto
weak resistance šibak odpor
weak vessel figurativno nezanesljiva oseba
to grow weak oslabeti
to have weak knees figurativno ne imeti hrbtenice, biti neodločen
weakest goes to the wall figurativno najšibkejši izgubi pri tekmovanju, podleže