Franja

kránjski carniolien, carniolais, de (la) Carniole

kranjski cekar cabas moški spol de Carniole
kranjska čebela, kranjica l'abeille ženski spol de Carniole
kranjski Janez le gars slovène, le Slovène
kranjska klobasa saucisse ženski spol de Carniole

kránjski (-a -o) adj.

1. star. geogr. sloveno

2. geogr., hist. cragnolino, carniolino; carniolano:
kranjska dežela la regione, la terra carniolina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist., voj. kranjski Janez soldato del 17^o reggimento di fanteria; šalj. sloveno
zool. kranjska čebela ape carnica (Apis mellifica carnica)
gastr. kranjska klobasa salsiccia, luganiga della Carniola
bot. kranjska krhlika ramno (Rhamnus fallax)
bot. kranjska lilija giglio carniolino (Lilium carniolicum)
bot. kranjski jeglič primula carniolina (Primula carniolica)

maçon [masɔ̃] masculin zidar; prostozidar

maître, compagnon, apprenti, ouvrier masculin maçon zidarski mojster, pomočnik, vajenec, delavec
(figuré) abeille féminin, fourmi féminin maçonne čebela, mravlja delavka
manger comme un maçon (familier) jesti kot mlatič (z velikim tekom)
j'aimerais mieux servir les maçons (figuré) rajši bi šel kamenje tolč na cesto

maestro mojstrski, izvrsten, odličen; glavni

abeja maestra čebela matica
escalera maestra glavno stopnišče
llave maestra glavni ključ, odpirač, vetrih
obra maestra mojstrsko delo
viga maestra nosilni tram

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

marljiv kot čebelica frazem
(zelo priden) ▸ szorgalmas, mint a méh
Sopomenke: marljiv kot čebela, marljiv kot mravljica, marljiv kot mravlja

marljiv kot mravlja frazem
(zelo priden) ▸ szorgalmas, mint a hangya, hangyaszorgalmú
Sopomenke: marljiv kot mravljica, marljiv kot čebela, marljiv kot čebelica

marljiv kot mravljica frazem
(zelo priden) ▸ szorgalmas, mint a hangya, hangyaszorgalmú
Ne smem pozabiti pohvaliti vseh medicinskih sester, ki so bile marljive kot mravljice. ▸ Nem feledkezhetünk meg a nővérekről sem, akik hangyaszorgalommal tevékenykedtek.
Sopomenke: marljiv kot čebela, marljiv kot čebelica, marljiv kot mravlja

mel, mellis, n (prim. gr. μέλι, gen. μέλιτος med, μέλισσα, at. μέλιττα čebela)

1. med, strd (po mnenju starodavnikov rosa na listju, kjer jo nabirajo čebele): Pl., Varr., Sen. ph., Iust., Val. Fl., Cels., flavaque de viridi stillabant ilice mella O., stilla mellis Ci., roscida mella V., aërii mellis caelestia dona V., m. silvestre Plin. divji med, mella Falerno diluta H. mešanica iz medu in vina (gr. οἰνόμελι); kot dar bogovom podzemlja: spargens umida mella soporiferumque papaver V.; med, ki so ga uporabljali za maziljenje: ibi eum amici, quo Spartam facilius perferre possent, quod mel non habebant, cera circumfuderunt N.; preg.: mihi mel videor lingere Pl. zdi se mi, da ližem sladkor = v veliko slast mi je, prav uživam, e medio flumine mella petere O. zaman iskati.

2. metaf. slast, sladkost, ljubkost, prijetnost, milina: fidis enim manare poetica mella te solum, tibi pulcher H., hoc iuvat et melli (= dulce) est H., loquenti tibi illa Homerici senis (= Nestoris) mella profluere Plin. iun.; kot ljubkovalna beseda: slast, sladkost: meum mel Pl., Sempronius, mel ac deliciae tuae Caelius in Ci. ep.

miel [mjɛl] masculin méd; figuré sladkost, draž

de miel sladek
doux comme le miel sladek kot med
bonbon masculin au miel meden bonbon
lune féminin de miel mederri tedni
mouche féminin à miel čebela
être tout miel (figuré) biti sladek (da bi kaj dosegli, dobili)
sentir le miel dišati po medu

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

nàmetnica ž
1. vsiljenka
2. vsiljivka
3. biljka nametnica parazitska rastlina; pčela nametnica čebela roparica

operaio

A) m (f -ia; m pl. -ai) delavec, delavka

B) agg.

1. delavski:
classe operaia delavski razred
preti operai duhovniki delavci
la classe operaia delavski razred

2. zool.
ape, formica operaia čebela, mravlja delavka

orjašk|i (-a, -o) rießengroß; po postavi: großwüchsig, hünenhaft; (velikanski) riesenhaft, riesig; Riesen- (korak Riesenschritt)
orjaška postava die Hünengestalt, Riesengestalt
živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika Riesen- (čaplja der Riesen-Reiher, čebela die Riesen-Biene, krešič der Riesen-Laufkäfer, klek der Riesen-Lebensbaum, luk der Riesen-Lauch, …)
| ➞ → ustrezni samostalnik

osj|i [ô] (-a, -e) Wespen- (roj der Wespenschwarm, pas die Wespentaille, čebela živalstvo, zoologija die Wespenbiene, gnezdo das Wespennest)
dregniti v osje gnezdo ins Wespennest stechen

ouvrier, ère [uvrije, -ɛr] adjectif delavski, delovni; masculin, féminin delavec, -vka

classe féminin ouvrière delavski razred
abeille féminin ouvrière čebela delavka
parti masculin ouvrier delavska stranka
train masculin ouvrier delavski vlak
cité féminin ouvrière delavsko (mestno) naselje
ouvrier agricole poljski delavec
ouvrier du bâtiment gradbeni delavec
ouvrier à la journée dninar
ouvrier des chemins de fer železniški progovni delavec
ouvrier d'extra pomožni delavec
ouvrier forestier gozdni delavec
ouvrier maçon zidarski delavec
ouvrier en métaux kovinski delavec
ouvrier aux pièces delavec, ki dela na kose
ouvrier qualifié, professionnel kvalificiran delavec
ouvrier hautement qualifié, spécialisé visoko kvalificiran delavec
ouvrier saisonnier sezonski delavec
ouvrier à la tâche akordni delavec
ouvrier du textil tekstilni delavec
ouvrier des transports delavec v prevozništvu
ouvrier d'usine tovarniški delavec

píčiti to sting

ostro píčiti to give a sharp sting
čebela ga je pičila a bee stung him

príden (-dna -o) adj.

1. laborioso, industrioso, diligente:
pridne roke mani laboriose
priden kot čebela, kot mravlja industrioso come le api, le formiche

2. buono, bravo:
priden za delo, za hojo un buon lavoratore, camminatore
bodite pridni, dokler se ne vrnem state buoni finché non torno

stražárka (-e) f guardia:
čeb. (čebela) stražarka ape guerriera

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.