Franja

beločópičast (-a -o) adj. zool.
beločopičasta opica micco, uistitì (Callithrix)

bonobo samostalnik
zoologija Pan paniscus (opica) ▸ bonobó
Sopomenke: pritlikavi šimpanz

capuchino moški spol kapucinec

mono capuchino opica kapucinec

capucin, e [kapüsɛ̃, in] masculin, féminin, (religion) redovnik, -ica reda sv. Frančiška, kapucinec, -nka; masculin, figuré pobožnjakar; familier zajec

barbe féminin de capucin dolga brada; opica kapucinec

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

durukuli moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija (ponočna opica) der Nachtaffe, der Durukuli

épucer [epüse] verbe transitif

épucer un chien obrati, obi-rati psu bolhe
le singe s'épuce opica si obira bolhe

foedus 3, adv. -ē (prim. gr. πίθηκος opica [pravzaprav grdin]) grd, gnusen, ostuden, oduren, zoprn, grozen, strahovit, sramoten, zaničljiv,

1. najprej fizično,
a) o rečeh: voltus Ci., oculi S. srepe, locus S., sapor Lucr., tempestas V., L., v pl. Plin. iun., foeda nigro simulacra fumo H., corpora O., Tib., vulnus O., strages (poboj) L., odor Plin., venter Sen. ph., stramina Val. Fl., dies, hiems T., cloaca Plin. iun., spectaculum, laceratio (Zopyri) Iust. tempestas fit turbida foede Lucr., foede perire, foede exercere victoriam, multis hominibus … foede amissis, foedius pulsi L., saeculum conditoris sui cruore foede maculatum Val. Max.; z dat.: pestilentia foeda pecori L. pogubna; s sup.: o rem non modo visu foedam, sed etiam auditu! Ci., res foeda aspectu, auditu L., foeda aspectu, foedum exitu inceptu L., relatu O., cetera visu quam dictu foediora L.; z inf.: horrida cerni foedaque contingi Lucan.; z ACI: nec foedum alii nec turpe putarent praecones fieri Iuv., versum in oratione fieri multo foedissimum est Q.
b) o živih bitjih: nunc tibi videtur foedus Ter., dea f. V., latrones Ci. ep., foedissimum monstrum Ci., hic corpore deformis est, aspectu foedus Sen. ph., cum ipse foedissimus esset Q., fumo lucernae foeda (Messalina) Iuv., f. volucris O., volucres f. T., cimices animal foedissimum Plin.

2. nravstveno,
a) o rečeh, poseb. abstr.: facinus Ter., L., Iust. dies, crudelitas, direptio, servitus, turpitudo, vita, victoria, pax Ci., tua foeda facta, foedissima facta, bellum foedissimum luxuria senectuti foedissima Ci., foeda fuga Ci., S., L., T., Fl., ludos vero non facere, quid foedius? Ci. ep., f. condiciones L., amor, adulterium, convivia O. senectus Val. Fl., cantus, exempla, fama Iuv., epularum foeda … libido, f. adulationes T., convicium Suet., clades, exitus Fl., discessus, pugna, merces Iust.
b) o osebah: avaritiā et libidine foedus ac maculosus Ci., T., foedus ac maculosus (sc. avaritiā et libidine) T., f. homo S., Plin. iun., foedissimum hostem bello persequi Ci., emisti a foedissimo tribuno plebis, ut … Ci., foedissimus quisque T. najhujši zavrženec.

géant, e [žeɑ̃, t] adjectif velikanski, orjaški, gigantski, kolosalen; masculin velikan, orjak, gigant, titan, nadčlovek

singe masculin, arbre masculin géant orjaška opica, velikansko drevo
force féminin de géant orjaška moč
cigarette féminin géante cigareta velikega formata
paquet masculin géant (commerce) velik paket, omot
à pas de géant z velikanskimi koraki, zelo hitro
slalom masculin géant veleslalom

Geoffroyeva brezpalčarka stalna zveza
zoologija Ateles geoffroyi (opica) ▸ Geoffroy-pókmajom, ékes pókmajom

grivasti pavijan stalna zveza
zoologija Papio hamadryas (opica) ▸ galléros pávián

imitateur, trice [-tœr, tris] adjectif posnemajoč; masculin, féminin posnemovalec, -lka

le singe est imitateur opica posnema, oponaša

kakajao moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (kratkorepa opica) der Kurzschwanzaffe

kratkorep [é] (-a, -o) kurzschwänzig, Kurzschwanz- (albatros der Kurzschwanzalbatros, opica der Kurzschwanzaffe, piton der Kurzschwanzpython, tiranček der Kurzschwanztyrann)
kratkorepa rovka die Kurzschwanzspitzmaus
kratkorepa veverica živalstvo, zoologija das Stummelschwanzhörnchen

leste [lɛst] adjectif uren, hiter, okreten, gibčen, jadrn; ki se hitro odloči za kaj; opolzek

avoir la main leste (figuré) hitro udariti
avoir la réplique leste imeti hitro pripravljen odgovor, biti odrezav
leste comme un singe uren kot opica

lévji (-a -e) adj. di, del leone, da leone; dei leoni; leonino:
levja griva criniera, chioma leonina
levja kletka gabbia dei leoni
levji pogum coraggio da leone
opraviti levji del posla fare il grosso del lavoro
pograbiti levji delež farsi la parte del leone
siliti v levje žrelo, v levji brlog affrontare il leone nella sua tana
šport. levji skok salto del leone
pren. osel v levji koži asino travestito da leone
zool. levja opica leontocebo (Leontocebus leoninus)

magot samostalnik
zoologija Macaca sylvanus (opica) ▸ magót
Sopomenke: berberska opica

mandril samostalnik
zoologija Mandrillus sphinx (opica) ▸ mandrill

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

Novi svet moški spol die Neue Welt
živalstvo, zoologija … Novega sveta Neuwelt-
(jastreb der Neuweltgeier, krtica die Neuweltmaus, opica der Neuweltaffe, tekač der Neuwelt-Laufvogel)
jelen Novega sveta živalstvo, zoologija der Trughirsch