Franja

saksofon samostalnik
1. (glasbilo) ▸ szaxofonPovezane iztočnice: alt saksofon, altovski saksofon, bariton saksofon, baritonski saksofon, sopran saksofon, sopranski saksofon, tenor saksofon, tenorski saksofon

2. (igranje saksofona) ▸ szaxofon
3. (glasbenik) ▸ szaxofon

star|i množina die Alten
star in mladi groß und klein, jung und alt
kar star store, se mladi nauče wie die Alten sungen, so zwitschern die Jungen

star|o (-ega …) srednji spol

1. das Alte (Altes)
iz starega novo aus alt mach neu
ostati pri starem beim Alten bleiben

2.
staro in mlado Alt und Jung

šele [è]

1. ne prej: erst (šele sedaj erst jetzt, nun erst); (poprej) erst, vorher noch

2. (komaj) erst, kaum (star šele deset let erst zehn Jahre alt, saj si šele prišel du bist ja kaum gekommen)

3. poudarjalno: erst (to šele je bil teater das war erst ein Theater)
kaj šele …! und gar, und erst, aber erst (kaj šele njegov brat! aber erst sein Bruder!, und gar sein Bruder!)
zdaj šele (zdaj posebno) nun erst recht, nun erst

4.
šele ko se je zgodil X: erst als, erst mit (šele ko se je zmračilo erst mit der Dämmerung)

voce f

1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga

2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas

3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe

4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja

5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se

7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

8.
voci pl. prividi

9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest

11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv

12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

13. postavka (seznama, obračuna)

14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša

15. glasba interval

16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev

werden

1. kot pomožni glagol tvori prihodnjik in pasiv

2. postati, postajati; (entstehen) nastajati, nastati; schlecht werden postati slabo; alt/kalt/müde/sauer/schwach/zornig usw. werden : v slovenščini imamo glagol, naslonjen na pridevnik : starati se, postarati se, shladiti se, utruditi se, skisati se, oslabeti, razjeziti se (itd.); es wird kalt hladno postaja, ohladilo se je

3. bo; er wird Arzt bo zdravnik; was wird daraus? kaj bo iz tega?; es wird nichts aus nič ne bo iz (tega)

4. (Fortschritt machen) Projekt: napredovati; das wird schon se bo že uredilo; die Aufnahme ist nichts geworden iz posnetka ni bilo nič

5. würde z nedoločnikom : bi (ich würde kommen, wenn ... prišel bi bil, ko ..., würdest du das bitte erledigen? bi to, prosim, naredil/opravil?)

wie¹

1. kako; wie kommt es kako to; wie lange kako dolgo; wie denn kako neki

2. alt/groß: koliko, wie spät ist es koliko je ura; wie oft kolikokrat; wie groß kolikšen

3. (wie beschaffen) kakšen

4. (nicht wahr?) kajne/kajneda?

5. (zum Beispiel) recimo

zadosti [ô]

1. genug (dela genug Arbeit, Arbeit genug, star alt genug)

2. (zadostno količino) genügend

3.
zadosti dobro (dovolj in preveč) zur Genüge

4.
biti zadosti genügen
biti zadosti težek/dolg/visok … reichen
nikoli (jim) ni zadosti (sie) können nicht genug bekommen/kriegen

5.
imeti zadosti (biti sit tega) genug haben (von)
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt!; jetzt reicht's!

ἀλ-δαίνω [Et. iz kor. al-, lat. alo, ere; altus, dorastel, visok; nem. alt, dorastel, star; gršk. sor. še ἀλ-θαίνω, ἄλ-θω zdravim, ἄλ-θομαι rastem, zdravim. – Obli. aor. ἤλδανον]. ep. poet. krepim, jačim, pospešujem (v rasti).