Franja

sitzen (saß, gesessen) sedeti; Kleid: prilegati se; Zähne auf den Kiefern, Beine an Brustabschnitten, Blüten auf den Zweigen usw.: biti, biti nameščen; Hieb: sedeti, zadeti (udarec je zadel); Pächter: imeti v zakupu; eine Rolle, ein Text usw.: sedeti, znati (der Text sitzt X zna besedilo); jemandem sitzen sedeti (komu kot model); in einem kleinen Dorf/Nest: čepeti, tičati; Angst: tičati
an: sitzen an etwas sedeti pri/nad (čem);
auf: sitzen auf etwas sedeti na (čem); auf den Eiern sitzen valiti (jajca);
bei: sitzen bei sedeti pri, študirati (kaj), ukvarjati se s (čim); bei Tisch sitzen biti pri kosilu/jedi;
in: sitzen in biti v, Technik tičati v; in der Tinte/Patsche sitzen biti v zadregah, v zosu;
über: über den Büchern sitzen sedeti ob knjigah/nad knjigami;
zu: zu Gericht sitzen über soditi (komu), figurativ obsojati koga; zu Pferde sitzen jahati, sedeti na konju; einen sitzen haben figurativ biti (malce) pod paro

six [sis; pred soglasnikom si, pred samoglasnikom in samoglasniškim h siz] adjectif šest; masculin šestica; šesti dan v mesecu

six jours masculin pluriel šestdnevne dirke
six places féminin, (automobilisme) šestsedežni avto
chapitre masculin six page féminin six šesto poglavje, šesta stran
Charles Vl (= six) Karel VI.
le six mai, le 6 mai 6. maj
les Six šestero članov evropske gospodarske skupnosti
il est six heures ura je šest
trois fois deux font six trikrat dve je šest

sizer [sáizə] samostalnik
štipendist na univerzi v Cambridgeu ali Dublinu

sjȁditi -īm (se) užalostiti (se), znajti se v obupu, v žalosti: kad bih se sjadio u kakvu mračnu zakutku dvorane

sjȁjna kȍkoš kokoš, ki ima jajca v sebi

sjȅmeniti se -i se (ijek.), sȅmeniti se -i se (ek.) semeniti, delati seme, iti v seme: crni luk se semeni, sjemeni

sjȅra ž (ijek.), sȅra ž (ek.)
1. umazanija na ovčji volni, voda, v kateri se je prala ovčja volna
2. mlezivo, prvo mleko stelne krave

skalieren razvrstiti v lestvico, narediti lestvico

skean-dhu [skí:ndju:] samostalnik
škotsko v nogavice zataknjeno bodalo (kot ga nosijo Škoti)

skȅč m, orod. skȅčom, mn. skȅčevi (angl. sketch) skeč, kratko dramsko delo, po navadi v enem dejanju

skedaddle [skidǽdl]

1. samostalnik
pogovorno beg

2. neprehodni glagol
pogovorno pobegniti, razbežati se v neredu

skein [skéin] samostalnik
povesmo (volne); jata divjih ptic v (po)letu
figurativno zmešnjava, zmeda, homatija

skeletonize [skélitənaiz] prehodni glagol
ogoliti do okostja, spremeniti v okostnjak
botanika odstraniti tkivo med žilicami lista, pustiti le rebra
vojska zmanjšati normalno stanje (čet); reducirati na minimum
figurativno (le) v grobem napraviti, skicirati, predstaviti v glavnih obrisih

Skendérija ž (t. iskenderi, gr. Aléxandros) džamija, ulica v Sarajevu

skèrleliti se -īm se škrlatiti se, sijati v škrlatni barvi

sketch [skeč]

1. samostalnik
skica, študija; očrt, (prvi) osnutek, načrt, obris; shema; kratek prikaz
gledališče & glasba skeč, igra, kratko glasbeno delo; književna črtica, kratka pripoved
sleng čudaško oblečena oseba

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
skicirati (često up)
(na)risati; napraviti osnutek, načrtati; prikazati v kratkih, grobih potezah

sketch-map [skéčmæp] samostalnik
zemljepisna karta, v katero so vneseni le glavni obrisi nekega kraja; kroki

sketchy [skéči] pridevnik (sketchily prislov)
skicen, le skiciran, podoben skici; (narejen) v glavnih črtah ali potezah, v prvih osnutkih
figurativno nepopoln, nedovršen; nezadosten
figurativno nedoločen, nejasen

a sketchy meal nezadosten obed

skid² [skid]

1. samostalnik
drsenje kolesa na blatnem zemljišču; drsalica ali sanišče (letala)
množina, ameriško, navtika mesto, kjer se spravljajo čolni vojne mornarice

2. neprehodni glagol
zdrsniti, spodrsniti (v stran), drseti v stran

the car went into a skid avto je začelo zanašati (v stran)
he is on the skids ameriško, sleng z njim gre h koncu
to skid over bežno preiti

Skiflugweitenrekord, der, Sport daljinski rekord v (smučarskih) poletih