Franja

Zadetki iskanja

  • pések (-ska)

    1. m sabbia, rena, arena:
    posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
    grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
    puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
    kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
    geogr. živi pesek sabbie mobili
    naplavinski pesek sabbie alluvionali
    imeti denarja kot peska avere soldi a palate
    pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
    pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
    pren. graditi (kaj)
    na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

    2. med.
    ledvični pesek sabbia renale

    3. metal.
    livarski pesek sabbia per formatura
    steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
    zlatonosni pesek sabbia aurifera
  • pésem chanson ženski spol , chant moški spol ; (otožna) cantilène ženski spol ; (verzi) poème moški spol , poésie ženski spol ; (cerkvena) cantique moški spol , hymne moški spol

    ljubezenska, narodna, otroška, pohodna (vojaška), študentovska pesem chanson d'amour, populaire (ali air moški spol du pays), d'enfants (ali enfantine), de marche (ali de soldats), d'étudiants
    epična (junaška), lirična pesem poème épique (ali chanson de geste), lyrique
    labodja pesem chant du cygne
    poročna, žalna pesem chant nuptial, funèbre
    visoka pesem (biblija) le Cantique des cantiques
    izbor pesmi choix moški spol de poèmes (ali de poésies)
    knjiga pesmi recueil moški spol de chansons
    napraviti satirično pesem chansonner
    recitirati pesmi réciter de la poésie
    to pa je druga pesem ça, c'est une autre chanson, voilà une autre chose
    to je stara pesem c'est toujours la même rengaine, la même antienne
  • pésem (-smi) f

    1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
    pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
    ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
    ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
    Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
    etn. obredna pesem canto rituale
    lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
    epska, lirska pesem poesia epica, lirica
    priložnostna pesem poesia d'occasione
    pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi

    2. muz. canzone; canto:
    cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
    črnska duhovna pesem spiritual
    dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci

    3. ekst. canto; coro:
    pesem slavca il canto dell'usignolo
    pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
    to je pa druga pesem un altro paio di maniche
    zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
    bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici
  • pésem canción f ; canto m ; obra f de poesía; poema m

    jubezenska pesem canción amorosa, poesía f de amor
    cerkvena pesem cántico m, himno m
    knjiga pesmi cancionero m
    narodna pesem canción f popular
    to je vedno ista pesem (fig) es la eterna canción, es el cantar (ali la cantilena) de siempre
    visoka pesem (biblija) el Cantar de los Cantares
  • peser [pəze] verbe transitif tehtati, odtehtati, pretehtati; figuré primerjati; zrelo premisliti; verbe intransitif biti težak, tehtati, imeti težo; figuré težiti, tiščati, pritiskati (sur na); presedati; poudariti (sur quelque chose kaj); dati poudarek

    peser sur, les bras de quelqu'un (figuré) biti komu v nadlego
    peser sur la conscience težiti vest
    peser sur le cœur à quelqu'un težiti, žalostiti, žaliti koga
    peser sur l'estomac težiti želodec
    peser ses mots (pre)tehtati svoje besede
    peser le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj proti
    peser le poids (politique) imeti potreben vpliv
    le temps me pèse čakanje mi je težko
    cette oisiveté commence à me peser to brezdelje mi začenja presedati
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte
  • pést puño m

    polna pest puñado m
    na lastno pest (fig) por cuenta propia, por propia iniciativa
    z železno pestjo con mano de hierro
    pravica pesti (fig) derecho m del más fuerte
    dobiti v svoje pesti apoderarse de
    imeti koga v svoji pesti tener en sus garras a alg
    pasti komu v pest caer en poder de alg
    stisniti pest serrar la mano
    udariti s pestjo po mizi dar un puñetazo sobre la mesa; fig imponirse con resolución y energía
    s pestjo žugati komu amenazar con el puño a alg
    držimo pesti, da bi zate vse dobro šlo fam rezamos porque todo te salga bien
  • peste [pɛst] féminin kuga (tudi figuré); figuré bič; poguba; familier vražič, -čka

    peste! vraga!
    une peste, une vraie peste odvratna ženska
    se garder de quelqu'un comme de la peste kot kuge se koga čuvati, ogibati
    que la peste te crève! vrag te vzemi!
    que la peste soit de lui! naj gre k vragu!
  • pēste f

    1. med. kuga:
    peste bubbonica bubonska kuga
    peste aviaria veter. kokošja kuga
    peste bovina veter. goveja kuga
    peste suina veter. prašičja kuga

    2. pren. kuga; nadloga:
    l'indifferenza è la peste della società ravnodušnost je kuga družbe
    il ragazzo è una peste fant je prava nadloga

    3. smrad
  • péstovati (-újem) imperf.

    1. portare in braccio

    2. portare, tenere (attentamente, con cura)

    3. avere cura di, coccolare

    4. pren. conservare, nutrire, cullare, alimentare, serbare, mantenere (vivo), covare; accarezzare:
    pestovati bolečino provare dolore
    pestovati jezo provare, sentire rabbia; covare rabbia, rancore
    pestovati lenobo oziare, battere la fiacca
    pestovati misel (na) pensare (a); accarezzare l'idea (di)
    pestovati željo desiderare, accarezzare il desiderio
  • péšanje affaiblissement moški spol , lassitude ženski spol , altération ženski spol ; déclin moški spol , décadence ženski spol , dépérissement moški spol ; diminution ženski spol

    pešanje moči, zdravja affaiblissement (ali altération) des forces, de la santé
  • péšati (-am) imperf.

    1. stancarsi; rallentare

    2. indebolire, deperire, scemare, svigorirsi, perdere il vigore:
    zadnje leto je vidno pešal l'ultimo anno andava deperendo a vista
    sluh, spomin, vid peša va indebolendo l'udito, la memoria, la vista

    3. pren. calare, scemare d'intensità, svanire, declinare, languire:
    izvoz peša l'export languisce
  • peščén (-a -o) adj.

    1. di sabbia, di rena; sabbioso, arenoso:
    peščena jama (peskokop) renaio
    peščena plaža arenile
    peščena kopel bagno di sabbia; sabbiatura
    peščeni vihar tempesta di sabbia

    2. (color) sabbia:
    peščeni brki baffi color sabbia
    zool. peščena bolha tunga (Tunga penetrans)
    zool. peščena mušica flebotomo, pappataci (Phlebotomus papatasi)
    peščena plitvina sirte
    agr. peščena zemlja sabbioniccio
    zool. navadna peščena osa ammofila, vespa della sabbia (Ammophila sabulosa)
    peščena ura clessidra
    peščeni kalup forma per la sabbia
    peščeni papir carta vetrata
  • pêta talon moški spol

    nizke, visoke pete talons bas, hauts
    srednja peta talon bottier
    peta iz usnja, iz plutovine talon en cuir, de liège
    Ahilova peta (figurativno) talon d'Achille, point moški spol vulnérable
    dvojna peta talonnière ženski spol
    biti komu za petami serrer quelqu'un de près, être (ali marcher) sur les talons de quelqu'un, talonner quelqu'un, être à la poursuite (ali aux trousses) de quelqu'un
    komu pete lizati (figurativno) flatter bassement quelqu'un, flagorner
    odnesti pete tourner les talons, échapper, en réchapper, l'échapper belle, décamper, prendre la poudre d'escampette, prendre ses jambes à son cou
    ojačena peta pri nogavici talon renforcé, talonnette ženski spol
    od pet do glave de la tête aux pieds, familiarno de pied en cap
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • pétdesetlétnica cinquantième anniversaire moški spol , cinquantenaire moški spol , jubilé moški spol

    praznovati petdesetletnico fêter la cinquantaine (ali le cinquantième anniversaire) de
  • pétek vendredi moški spol

    ob petkih le vendredi, tous les vendredis
    veliki petek Vendredi saint
    v petek in svetek les jours de la semaine et le dimanche
  • pétek viernes m

    veliki petek viernes santo
    ob petkih los viernes
    v petek in svetek los días de (la) semana y el domingo
  • petêlin zoologija coq moški spol ; (na puški) gâchette ženski spol , détente ženski spol

    divji petelin (grand) tétras moški spol, coq de bruyère
    petelin na strehi girouette ženski spol (en forme de coq), coq (de clocher)
    napeti, odpeti petelina na puški armer, désarmer son fusil
    rdečega petelina na streho koga priklicati (figurativno) mettre le feu à la maison de quelqu'un
  • petêlin (-ína) m

    1. gallo:
    petelin kikirika, poje il gallo canta
    hoditi kakor petelin, postavljati se kakor petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi

    2. (vetrokaz na strehi) banderuola

    3. voj. (na puški) grilletto:
    pritisniti na petelina premere il grilletto

    4. persona stizzosa, irosa; attaccabrighe; persona superba, orgogliosa, presuntuosa

    5. pren. incendio

    6. obrt. (pri pipi) rubinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. posaditi, spustiti kam rdečega petelina incendiare la casa
    pren. vstajati s petelini alzarsi di buon'ora
    bojni petelin gallo da combattimento
    zool. divji petelin urogallo (Tetrao urogallus)
    klepanje divjega petelina il richiamo dell'urogallo
    zool. mali petelin (ruševec) fagiano di monte (Lyrurus tetrix)
    zool. morski petelin dattilottero (Dactylopterus volitans)