Franja

Dieu [djö] masculin bog, Bog (poosebljeno) (poganski) bog, božanstvo; figuré bog, malik, idol

bon Dieu! presneto!
à-Dieu-vat zbogom, bog s teboj!
homme masculin du bon Dieu dobroveren človek
nom de Dieu! (vulgairement) prekleto! sakrament!
les voies féminin pluriel de Dieu božja pota
ce chanteur est le Dieu des jeunes ta pevec je idol mladih
pour l'amour de Dieu za božjo voljo, iz čiste ljubezni do bližnjega, zastonj
grâce(s) à, par la grâce de Dieu z božjo milostjo ali pomočjo
à la grâce de Dieu (familier) kot bo bog dal
par Dieu! pri bogu!
Dieu me damne! prekleto!
Dieu te conserve, conduise! bog te čuvaj!
il n'a pas d'autre Dieu que l'argent denar je njegov edini malik (bog)
cela va Dieu sait comme to gre slabo
croire en, à Dieu verjeti v Boga
on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je nedolžen ko jagnje
Dieu (en) soit loué, Dieu merci! hvala bogu!
Dieu le veuille! plaise, plût à Dieu! daj bog!
promettre, jurer ses grands Dieux (familier) pri vseh svetnikih obljubiti, priseči
Dieu préserve, à Dieu ne plaise! bog ne daj, bog obvaruj!
recevoir le bon Dieu prejeti obhajilo
à qui Dieu n'aide rien ne succède (proverbe) brez božje pomoči ni uspeha
l'homme propose, Dieu dispose človek obrača, bog pa obrne
chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe, bog za vse

différence [diferɑ̃s] féminin razlika, diferenca; razloček

différence d'âge, de poids, de prix, de longueur razlika v starosti, teži, ceni, dolžini
différence en moins izguba, primanjkljaj
différence en plus presežek
différence de niveau višinska razlika
à la différence de v nasprotju z
à la différence que ... s to razliko, da ...
il y a une grande différence de vous à lui med vami in njim je velika razlika
faire la différence, une différence razlikovati, zavedati se razlike
faire des différences različno, ne enako ravnati, delati razlike
il fait des différences scandaleuses entre ses enfants on dela škandalozne razlike med svojimi otroki

différend [diferɑ̃] masculin spor, nesoglasje

avoir un différend avec quelqu'un biti v sporu, v nesoglasju s kom
régler un différend à l'amiable poravnati spor zlepa
porter un différend en justice predložiti spor sodišču

difficile [difisil] adjectif težaven, težak; poln truda; izbirčen, občutljiv

c'est un homme difficile à vivre s tem človekom je težko živeti
avoir des fins de mois difficiles težko shajati od meseca do meseca
faire le (la) difficile biti izbirčen, zahteven
il fait le difficile njemu je težko ustreči (prav narediti)

difficilis -e, adv. difficulter, prim. opombo (dis in facilis)

1. kar je težko narediti izvršiti, težak, težaven, težko izvedljiv: res Ter., Ci., causa, iudicium Ci., quae facilia ex difficillimis animi magnitudo redegerat C., haud d. ictus L., d. urina Pl. težava pri uriniranju, d. venter Plin. zapeka, etsi difficulter atque aegre fiebat C., haud difficulter S., L., Cu., T., difficilius confieri C., verae amicitiae difficillime reperiuntur Ci.; z inf. kot subj.: quoi verba dare difficile est Ter., difficile est tacere, cum doleas Ci., difficillimum est formam exponere optimi Ci., non fuisse difficile cavere C., loqui facile est, praestare difficile Lact.; z ut: difficile est, ut mihi de absente credas Plin. iun.; s sup.: difficile dictu, factu Ci., intellectu N., aditu Cu., perfectu difficilia Gell., difficillima tractatu Corn.; z ad in gerundijem: res difficilis ad perdocendum Ci., difficilius ad eloquendum Ci.; difficile ad fidem est L. težko je verjeti; subst. neutr.: ne difficilia optemus Ci., in difficili est L. težko je, non ex difficili causa petenda subest O., ex difficilioribus ad faciliora Q.; occ.
a) (o znanstvenem raziskovanju) težaven, zamotan, zapleten: res obscurae et difficiles Ci., contortae res et saepe difficiles Ci., difficiles explicatus habere Ci., o quam difficilis est ignorantibus veritas et facilis scientibus Lact.
b) (o krajih, poteh idr.) težko prehoden, težko pristopen, težak, težaven, nevaren: palus, transitus C., aditūs C., H., L., iter C., S., ascensus C., L., quod erat (oppidum) difficili ascensu atque arduo Ci., locus … nobis aditu difficilis S., d. scopuli V.
c) (o raznih časovnih razmerah) neugoden, nevaren, težaven: difficili rei publicae tempore, tempus anni difficillimum, temporibus illis difficillimis Ci., tempus autem erat difficillimum C., bellum d. Ci., morbus difficillimus Ci., d. obitus V., cibus Iuv.; subst. neutr. pl.: pati vel difficillima malumus quam servire Ci.

2. pren. s komer je težko biti (živeti, govoriti), težek, trd, čemeren, trmast, svojeglav, nedostopen, čudaški: parentem habere … in liberos difficilem Acc. ap. Ci. trdega, d. senex Ter., sunt morosi … et difficiles senes Ci. svojeglavi in čemerni, difficilem et morosum offendet garrulus H., difficillimā naturā N. svojevrstne čudi, čudaški, difficilis alicui H., L., O. nedostopen, precibus alicuius difficilis O. neizprosen do koga, puella nimis facilis difficilisque nimis Mart. nedostopna, d. equus Sil. trmast; (o stvareh): d. bilis H. čemeren, grenek, difficiles terrae V. pust, nerodoviten svet.

Opomba: Redki adv. obl. difficiliter: Ci., Vitr., Cels., Col., G., Lact.; difficile: Cels., Vell., Suet., Iust., Pall.

difficulté [-külte] féminin težava, težkoča; trud; težavno mesto (v tekstu); pluriel trenja

sans difficulté brez težav, gladko; brez nadaljnjega
aplanir une difficulté odstraniti težavo
se débattre, (familier) patauger au milieu des difficultés otepati se s težavami
entraîner des difficultés privesti do težav
être, se trouver en difficultés biti v težavah
être hérissé de difficultés biti poln težav
faire, soulever, susciter des difficultés à quelqu'un delati, pripraviti težave komu
se heurter, se cogner à des difficultés, rencontrer des difficultés naleteti na težave
mettre quelqu'un en difficulté koga v težavo spraviti
présenter des difficultés nuditi težave
tourner, éluder la difficulté obiti, izogniti se težavi
triompher de toutes les difficultés premagati vse težave

difficulty [dífikəlti] samostalnik
težava, težavnost; zadrega
ameriško, množina nesoglasje

to make (ali raise) difficulties povzročati težave, ugovarjati
with difficulty težko, komaj
to be in difficulties for money biti v denarni stiski
to throw difficulties in s.o.'s way delati komu težave
to come up (ali experience) a difficulty naleteti na težavo

diffindō -ere -fĭdī -fissum

1. razcepiti (razcepljati), (raz)klati, razbi(ja)ti, razdeliti (razdeljevati): mālos Enn., vitem Ca., ramum Varr., semen, saxum Ci., terram Lucr., tempora (senci) plumbo V., tempora Suet., ratem H., cornum Cat.; pren.: diffidit urbium portas muneribus H. odprl si je vrata … s podkupnino.

2. pren.
a) equidem nihil hinc diffindere possum H. jaz res ne morem nič od tega odcepiti = tvojemu mnenju moram res povsem pritrditi, suadelis addens cuneum, qui … servi tenacitatem violenter diffinderet Ap. ki naj bi … razdrobil.
b) occ. α) čas razdeliti (razdeljevati): diem somno Varr. opoldne, po obedu zadremati. β) jur. diem diffindere Gell. sodno razpravo prekiniti in jo preložiti na drug dan; od tod: ei … triste omen diem diffidit L. mu je skazilo dan, da je moral razpravo preložiti.

diffugiō -ere -fūgī -fugitūrus (dis in fugere) razbežati se, beže razpršiti (razprševati) se, razgubiti (razgubljati) se: metu perterriti repente diffugimus Ci., diffugiebat varium genus Lucr., versi per agros diffugiunt Val. Fl., qua sui diffugerant Suet. Od kod? campis (s polja) diffugit arator V. Kam? ad naves V., ad sua praesidia Hirt., in vicos L.; pren. (o neživih subj.): in multas … voces vox una diffŭgit Lucr. se razgubi, spiritus diffūgit in auras Lucr., diffūgēre nives H., neque … aliter diffugiunt sollicitudines H., diffugiunt stellae O.

diffusion [difüzjɔ̃] féminin širjenje, razširjenost; razpršitev, širjenje svetlobe; figuré razvlečenost, preobširnost

diffusion radiophonique, par T. S. F. radijski prenos, oddaja
diffusion d'un programme oddaja, širjenje sporeda (po radiu)
diffusion des brochures širjenje brošur

digamma, n indecl. (gr. δίγαμμα) ali digamma -ae, f in digammon -ī, n (gr. δίγαμμον, sc. στοιχεῖον) ali digammos -ī, f (s subst. littera ali brez)

1. eolska črka digama pred samoglasniki, dvojna gama (JF = F, po ces. Klavdiju d = lat. V ali F, npr. servus): slovničarji, Aeolicum d. Q. idr. slovničarji.

2. šalj. obrestna knji-žica (z napisom Fenus), ki se začenja z digamo: Ci. ep.

digitalen pridevnik
1. (o načinu zapisa podatkov) ▸ digitálisDokumentacijo hranijo v digitalni obliki, informacije so zaniteresiranim ves čas dostopne tudi na spletni strani. ▸ A dokumentációt digitális formában tárolják, de az információk a honlapon is folyamatosan az érdeklődők rendelkezésére állnak.Najprej je bilo treba od avtorske skupine dobiti privoljenje za prenos slovarja na digitalni medij. ▸ A szótár digitális médiumra való átviteléhez először meg kellett szerezni a szerzői csoport hozzájárulását.Zdaj ko večinoma fotografiram le z digitalnim fotoaparatom, včasih pogrešam pričakovanje razvitih filmov. ▸ Most, hogy többnyire csak digitális fényképezőgéppel fényképezek, néha hiányzik az előhívott filmekre való várakozás.
Povezane iztočnice: digitalno potrdilo, digitalni podpis, digitalni certifikat, digitalni učinek, digitalni efekt

2. (ki ima zaslon s številkami) ▸ digitálisV tokijskem butiku z rabljenimi oblačili stranke zaželeno blago položijo na digitalno tehtnico, na kateri se takoj izpiše cena. ▸ A tokiói használtruha butikban a vásárlók az általuk kiválasztott árut ráteszik a digitális mérlegre, amely azonnal kiírja az árát.Vsi digitalni prikazovalniki so odpovedali, tako da ne vem, v kateri prestavi vozim, prav tako ne vidim trenutnih obratov. ▸ Az összes digitális kijelző felmondta a szolgálatot, ezért nem tudom, hogy éppen milyen sebességben vezetek, és az aktuális fordulatszámot se látom.
3. medicina (opravljen s prsti) ▸ digitálisPo digitalnem pregledu mu je zagotovil, da ima notranje hemoroide, mu predpisal zdravila in dal napotke o uravnoteženi prehrani, četudi ni imel težav z odvečno težo. ▸ A digitális vizsgálat után biztosította arról, hogy belső aranyere van, gyógyszert írt fel neki, és tanácsokat adott a kiegyensúlyozott étrenddel kapcsolatban, bár nem volt súlyproblémája.

digitus -ī, n (iz dicitus)

1. „kazalec“, od tod vsak prst na roki: d. pollex C. palec, d. index H. = d. salutaris Suet. = d. gustator Hier. kazalec, d. medius Q. = d. mediānus Veg. = d. infamis Pers. ali d. impudicus (ker spominja na moški spolni ud) Mart., Isid. sredinec, d. medicus Marc., Isid. = d. anularis (ker so na njem nosili zlat prstan) Isid. = d. minimo proximus ali minimo vicinus ali d. medicinalis Macr. prstanec, d. minimus Gell. = d. auricularis (ker se z njim trebi uho) Isid. = brevissimus dextrae manus d. Macr. mezinec, concrepare digitis Pl., Ci. ali digitos Petr. (gl. concrepō), digitorum percussio Ci., istum de digitis anulos abstulisse Ci., digitos comprimere pugnumque facere in naspr. digitos diducere ali extendere Ci., comprimere digitos utrimque Cels., digito liceri Ci. z dvignjenim prstom, digitum tollere Ci. prst dvigniti (pri dražbi, glasovanju), pa tudi kot znamenje, da se gladiator preda (in prosi milosti pri občinstvu): Mart., Sid., pugnare ad digitum Q. dokler eden od borilcev ne dvigne prsta v znamenje vdaje; digitum exserere Q. prst iztegniti, toda (pren.): digitum exsere, peccas Pers. = digito sublato ostende victum te esse a vitiis; digitum intendere ad aliquid Ci. s prstom kazati na kaj; aliquid digito monstrare ali demonstrare (gl. dēmonstrō), v pass.: monstror digito praetereuntium H. mimoidoči s prstom za menoj kažejo (ker sem slaven) H., tako tudi: pulchrum est digito monstrari et dicier „hic est“ Pers., quos saepius vulgus quoque imperitum et tunicatus hic populus transeuntes nomine vocat et digito demonstrat? T., vos cunctorum digiti notabant Hier.; computare digitis Pl., Plin. iun. na prste naštevati, preračunavati = numerare per digitos O. ali digitis Suet., si tuos digitos novi Ci. ep. tvojo veščino računanja, venire ad digitos Plin., digitis nutuque loqui O. z znamenji sporazumevati se, nil opus est digitis, per quos arcana loquaris O., postquam fuerant digiti cum voce locuti Tib. ko so prsti nehali brenkati ob petju, ad digiti sonum Tib. k brenkanju, tibia … digitis pulsata canentum Lucr., aliquid digito attingere Porcius Licinus ap. Gell. le lahno dotakniti se, caput scalpere digito uno Asin. Poll. fr., Sen. ph., Iuv., Amm. le z enim prstom čohljati se po glavi (da se pričeska ne pokvari), ardenti lucernae digitum admovere Val. Max., videsne, ut cinaedus orbem digito temperat? Suet. (Augustus 68) kako … izvablja ubrane glasove ali (kakor je občinstvo razumelo ta verz) kako … z enim prstom obvlada svet, digitorum nervos incīdere Lamp. Preg.: si scis tute, quot habeas digitos in manu Pl. = če vsaj količkaj veš; in digitis hodie percoquam quod ceperit Pl. = zdi se mi nemogoče; quā … digitum proferat non habet Ci. ne ve, kako bi le prst premaknila = le najmanjše dosegla; ne digitum quidem alicuius rei causā porrigere (= οὐδὲ δάκτυλον προτεῖναι χάριν τινός) Ci. niti s prstom ganiti = prav malo prizadevati si; aliquem uno digito attingere Pl., Ter. le z enim prstom (= le malce) dotakniti se koga, tako tudi samo digito aliquem attingere Ci. ali digito aliquem contingere Ca. ap. Gell., aliquem vel digito ali digito tenus contingere Ap. in aliquem digito tangere Pl.; audivi, … qui primoribus labris gustassent genus hoc vitae et extremis, ut dicitur, digitis attigissent, emersisse aliquando Ci. = ki so se le površno ukvarjali s … , digito se caelum attigisse putat Ci. ep. = misli, da je v devetih nebesih, presrečen je; tamquam digitos auctores omnes novisse Iuv. natančno poznati; colere summis digitis Lact. = s konci prstov dotikaje častiti.

2. prst na nogi, nožni prst: Lucr., Petr., Suet., digiti pedum O., digitis insistere O. ali digitis erigi Q. na prste stopiti, insistere summis digitis Cels., Sen. ph. stopiti na konice prstov, constitit in digitos arrectus V., digitos pedum detundere ad lapides Ap.; (o živalskih prstih): Luc. ap. Non., Col., Plin.; ptičji krempeljc, krempeljček: Varr. idr.; rakove klešče: ut in litore cancri digitis primoribus stare Varr. ap. Non.; pajkove nožice: digiti exiles O.; pren. v pl. mali odrastki vej, vejice: Plin.

3. kot merska enota prst, palec = šestnajstina rimskega čevlja (pes), približno 2 cm: Front., digitum pollicem latus Ca. palec širok, d. transversus Ca. poprečni prst; digiti primores prednji deli, konci prstov, npr.: late digitos primores quattuor, alte digitos primores tres Ca.; quattuor patens digitos C.; preg.: si … ex isto loco digitum transvorsum (= transversum) aut unguem latum excesseris Pl., ab hac (regulā) mihi non licet transversum, ut aiunt, digitum discedere Ci. niti za prst odstopiti, neque ab argento digitum discedere Ci., mihi certum est ab honestissima sententia digitum nusquam (sc. discedere) Ci. ep., digitis a morte remotus quattuor aut septem Iuv.

4. kot nom. propr. Digitī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) Idajski Digiti, Kibelini svečeniki (gl. dactylus): Ci., Arn.

Opomba: Sinkop. obl. dictus -ī, m: Luc., Varr. ap. Non.; sinkop. gen. pl. digitûm: Varr. ap. Char.

dīgladior -ārī -ātus sum (dis in gladius) mečevati se, boriti se, otepati se s kom: iis sicis, … quibus digladiarentur inter se cives Ci.; pren. prepirati se, navzkriž si biti: de quibus inter se digladiari soleant (philosophi) Ci., digladientur illi per me licet Ci. zastran mene naj se le prepirajo.

dīgnitās -ātis, gen. pl. klas. -um, sicer tudi -ium, f (dīgnus)

1.
a) (o osebah) vrednost, vrlost, zasluga, zaslužnost: quem pro dignitate ne laudare quidem quisquam satis commode posset Ci., in senatum propter dignitatem lecti estis Ci., honos dignitate impetratus Ci., d. consularis Ci. ali imperatoria Iust. sposobnost za konzulat (poveljstvo), honores patent dignitati N., competitores multum … dignitate antecedentes Suet.
b) (o stvareh) vrednost: d. gemmae, auri, opsonii Plin., debita rerum d. Q.

2. occ.
a) zunanja dostojnost. α) (o osebah, poseb. o moških, njihovem telesu in delih telesa) dostojna zunanjost, častitljivost, ličnost, čednost, lepota: pueri magna praediti dignitate Ci., venustatem muliebrem ducere debemus, dignitatem virilem Ci., in formis aliis dignitatem esse, aliis venustatem Ci., formae d. coloris bonitate tuenda est Ci., d. corporis Lab. ap. Macr., Vitr., magna corporis d. N., d. formae T., Suet., oris Plin. iun., d., quae est in latitudine pectoris Q. β) (o stavbah, krajih idr.) lepota, krasota, veličastje, veličastnost, dostojnost, sijajnost: d. porticūs Ci. ep., templi Ci., sacrarium magna cum dignitate Ci., d. portūs, urbis N., loci Suet.; splendor et d. vitae N. sijajno in dostojno življenje, ludos cum dignitate facere Ci. γ) (o govoru idr.) dostojnost, dostojanstvenost, vznesenost, vzvišenost: sententiae Ci., verborum Q., orationis T.
b) notranja ali nravna dostojnost, poštenost, poštenje, dostojno mišljenje, pošteno mišljenje in delovanje, (notranja) čast, častitost: Catonis dignitas tuam improbitatem tegit Ci., dignitatem servare, suam pristinam dignitatem obtinere Ci., cum dignitate agere Ci. pošteno, cum dignitate cadere Ci. častno, res non habet dignitatem Ci. se ne sklada s častjo, dignitati servire Ci., N. ozirati se na čast.

3. met. spoštovanost, čislanost, (zunanja) čast, ugled, veljava: otium sine dignitate retinere Ci. brez časti, ubi erit imperii nomen et dignitas? Ci., civitatis dignitatem et decus sustinere Ci., non esse suae dignitatis C. da se ne ujema z njegovo častjo, da je pod njegovo častjo, magna cum dignitate vivere N. zelo v čislih biti, erat dignitate regia N. imel je pri ljudeh kraljevski ugled, dignitate crescere N. vse več veljave si pridobivati, triumphi d. Fl. s triumfom pridobljena čast; v pl. (sl. sg.): aetate an dignitatibus suis virorumve an sorte lectae sint (mulieres) L.

4. occ.
a) čast = častna stopnja, čin, dostojanstvo, odličen stan v državi: tam altus dignitatis gradus Ci., est in ipsis (liberis populis) magnus delectus hominum et dignitatum Ci., secundum locum dignitatis obtinere C., quem Caesar … ex humili loco ad summam dignitatem perduxerat C., qui me ad hanc dignitatem perduxit N., pro hominis dignitate N. njegovemu činu (dostojanstvu) primerno, equestruem obtinuit dignitatem N., equites Romani dignitate senatoria T., sacerdotum d., equestris d., senator praetoriae dignitatis Suet., omnibus dignitatibus genus vestrum proprium dare Lamp.
b) služba, častna služba, častno mesto, častna funkcija: honos dignitatis, dignitatis insignia Ci., tu in Bithynia summa cum dignitate fuisti Ci. si opravljal visoko službo, maiestas … in omni populi Romani dignitate Ci. ap. Q.; v pl.: Q., Plin., Plin. iun.; met. v pl. možje visokega stanu, dostojanstveniki, imenitniki, odličniki: parcet et amicitiis et dignitatibus Ci., turba conspectior, cum dignitates deessent L., praestatur hoc aliquando etiam dignitatibus, ut … Q.

dīgnō -āre -āvī -ātum (dīgnus) za vrednega (vredno) spozna(va)ti, imeti, šteti: quis deos … dignet Pac. ap. Non.; z abl.: hunc tanto munere digno Calvus ap. Serv., aeterno cunctas aevo qui nomine dignant Ci. (Arat.); z inf.: Pac. et Acc. ap. Non.; v pass.: egone … Pelopis digner domo Acc. ap. Non., quae (res) consimili laude dignentur Ci., qui … tali honore dignati sunt Ci., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; z inf.: Aug., nonne decebit hunc hominem numero divom dignarier (= dignari) esse? Lucr., divis regique deorum iurari dignata palus Sil. — Nav. dep. dīgnor -ārī -ātus sum

1. za vrednega (vredno) spozna(va)ti, imeti, šteti; z abl.: Val. Fl., Suet., haud equidem tali me dignor honore V., quos quoniam caeli nondum dignamur honore O., quos non sermone, non visu dignatus erat T.; z dvojnim acc.: o felix, si quem dignabitur … ista virum O., qui regem nostrum dignatus est filium Cu. ki je našega kralja spoznal za vrednega tega, da mu je sin; s samim acc.: nullo Macedonum dignante Parthorum imperium Stat.

2. z inf. za vredno (dobro) spozna(va)ti, da se kaj stori, odločiti se, hoteti (hoče se, zahotelo se je komu), blagovoliti, rad storiti: Col., Suet., quam tibi iam nemo … suspicere in caeli dignatur lucida templa! Lucr., prima … dignata est ludere versu … Thalia V., cui se dignetur iungere Dido V., idem fugientem haud est dignatus Oroden sternere V. ni se mu zdelo dostojno (častno), Romae … dignatur suboles inter amabilīs vatum ponere me choros H., verba lyrae motura sonum conectere digner? H., non ego … grammaticas ambire tribus et pulpita dignor H.; dignari (sc. visere) domos Stat. — Od tod adj. pt. pr. dīgnāns -antis uslužen, častitljiv; v superl.: Eccl.; adv. dīgnanter uslužno, vljudno, milostno: Vop., Symm., Ambr.

dīgredior -gredī -gressus sum (dis in gradī)

1. raziti se, razhajati se, oditi, odhajati, ločiti se, oddaljiti (oddaljevati) se: N., Iuv., Iust., luna … tum congrediens cum sole, tum digrediens Ci., ita utrique digrediuntur S., ubi digressi (sunt) V., d. per aëra O. Od kod? inde d. Auct. b. Afr., Suet.; s samim abl.: domo S., viā L., castris, finibus Vell., muris Val. Fl.; s praep. in abl.: ab aliquo Ci. ep., digressi a Massiliensibus C., a parentibus digressi S., d. a marito Suet., a mari C., a colloquio L., de via Pl., paululum ex eo loco C. Kam? domum L., T., in semitam Pl., in sua castra S., in diversa Cu., in urbem T., ad sua tutanda Front.

2. pren. oddaljiti (oddaljevati) se (poseb. od predmeta govora), zaiti, zahajati, na stransko pot zaviti: officio T., a (de) causa, ab epistula Ci., unde digressa est oratio Ci., eo, unde huc digressi sumus, revertamur Ci., quo ex loco sum digressus, revertar Ci., d. ex genere exercitationis Q., nusquam a veritate Amm.

dih brath; wind

do zadnjega svojega diha to one's last breath
s pridušenim dihom with bated breath
pridržujoč dih bredthless
zadrž(ev)ati dih to hold one's breath
dih jemajoč breathtaking

dihanj|e srednji spol (-a …)

1. biologija die Atmung; das Atmen
živalstvo, zoologija črevesno dihanje Darmatmung
dihanje s škrgami Kiemenatmung
dihanje s pljuči Lungenatmung
dihanje z dušnicami Tracheenatmung
dihanje s kožo Hautatmung
die -atmung ( medicinaskozi nos Nasenatmung, skozi usta Mundatmung, s prepono Zwerchfellatmung, tkivno Gewebeatmung, Gewebsatmung, trebušno Bauchatmung)
ovirano dihanje medicina die Atembehinderung
težko dihanje die Atemnot
frekvenca dihanja die Atemfrequenz
zastoj v dihanju der Atemstillstand
prostor/votlina za dihanje pri zasutem: die Atemhöhle

2.
medicina umetno dihanje die Atemspende, z aparati: die Beatmung
(umetno) dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung
(umetno) dihanje usta na nos die Mund-zu-Nase-Beatmung
aparat za umetno dihanje das Beatmungsgerät

díhanje respiration ženski spol

umetno dihanje respiration artificielle
dihanje skozi kožo respiration cutanée
dihanje s škrgami respiration branchiale
trebušno dihanje respiration abdominale