Franja

princ samostalnik
1. (član vladarske družine) ▸ hercegPovezane iztočnice: kronski princ

2. (idealen moški) ▸ hercegZaman boste čakali svojega princa iz sanj, saj običajno obstajajo samo v pravljicah. ▸ Hiába várják álmaik hercegét, hiszen azok általában csak a mesében léteznek

3. (v pravljici) ▸ herceg

prínc (-a) | -césa (-e) m, f principe, principessa:
pren. princ iz sanj il Principe azzurro
princ soprog principe consorte

prince [prɛ̃s] masculin knez, princ; figuré glava

prince charmant princ iz pravljice, zapeljiv mladenič
prince consort kraljičin soprog, ki sam ne vlada
prince de l'Eglise cerkveni knez
prince-évêque knezoškof
le prince de Galles najstarejši sin angleškega kralja
prince héritier prestolonaslednik
prince impérial, royal carjevič, kraljevič
prince-régent masculin princ regent
fait masculin du prince samovoljno vladno dejanje (ki prisili k pokorščini)
être bon prince (familier) biti velikodušen, darežljiv
être habillé, vêtu comme un prince bogato, kot princ biti oblečen

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

princesk|a [é] ženski spol (-e …) die Prinzessin
princeska iz pravljice die Märchenprinzessin

princip moški spol (-a …)

1. der Grundsatz, das Prinzip (dualnosti Dualitätsprinzip, materialni Materialprinzip, nasprotni Gegenprinzip, predstavitveni Darstellungsprinzip, biti Seinsprinzip, o permanenci Permanenzprinzip, užitka Lustprinzip, stroškovni Kostendeckungsprinzip, življenjski Lebensprinzip); matematika, fizika der Satz (von) (identete Identitätssatz), die Regel (Cavalierijev Querschnittregel)
princip kavzalnosti das Kausalitätsprinzip, das Kausalgesetz
Arhimedov princip Archimedisches Prinzip
iz principa aus Prinzip
v principu im Prinzip, im Grunde, eigentlich, (načeloma) grundsätzlich
| ➞ → načelo

princíp principle; maxim

v princípu in principle, as a matter of principle
princíp povprečne vrednosti principle of averages
odkloniti iz princípa to refuse on principle
Arhimedov princíp the Archimedian principle
v princípu se strinjam s teboj I agree with you in principle

princíp principe moški spol

v principu en principe
iz principa par principe

princíp (-a) m (načelo; zakonitost; način delovanja) principio:
imeti trdne principe essere uomo di principi
princip relativnosti il principio della relatività
princip vzročnosti il principio della causalità
princip delovanja stroja il principio di come funziona il meccanismo
v principu (v načelu) in linea di principio, di massima
iz principa per principio

princíp principio m

v principu (iz principa) en principio (por principio)

principe

A) m (f -essa)

1. knez, vladar (tudi ekst.)

2. princ:
principe consorte princ soprog
principe della chiesa cerkveni knez, kardinal
principe ereditario prestolonaslednik
principe azzurro princ iz sanj

3. prvi, najodličnejši:
il principe degli apostoli Sv. Peter
principe del foro veliki odvetnik

B) agg.
edizione principe prva izdaja (zlasti izdaja iz 15.-16. stoletja)

principio moški spol začetek, izvor, izhodišče; baza, načelo, princip; glavna jed (po juhi); prikuha

al principio v začetku
muy al principio takoj v začetku
del principio al fin od začetka do konca, od glave do nog
en (su) principio pravzaprav, načelno, v principu
por principio načelno, iz principa
lo tengo por principio to je moje načelo
comenzar desde el principio od kraja začeti
dar principio (a) začeti (z)
sentar como principio postaviti kot načelo
tomar (tener, traer) principio izvirati, imeti izvor ali nastanek, nastati
principios pl nravna načela; osnovno znanje
hombre de principios dosleden človek
a principios del mes v prvih dneh meseca
en principios v začetnem stadiju
en los principios v začetku
todos los principios son penosos, todo principio es difícil vsak začetek je težak
es cuestión de principios to je načelno vprašanje

principle [prínsipl] samostalnik
princip, načelo, vodilo; osnova, podlaga, temelj
kemija bistvena sestavina

on principle načelno, iz principa
in principle v načelu, po pravilu
principle of averages načelo povprečne vrednosti
principle of relativity relativnostna teorija
a man of principle načelen človek

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

priorato moški spol priorat, priorstvo; mastna nadarbina

el Priorato Priorat (vinorodno področje v Kataloniji); fig rdeče vino iz Priorata

priplúti

priplúti v pristanišče to reach port
v London priplujejo ladje iz vseh dežel sveta ships from all over the world ply to London

pripomóček (-čka) m arnese, oggetto; mezzo; sussidio:
krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje spazzole, stracci e altri arnesi per la pulizia
avdiovizualni pripomočki sussidi didattici
zakoni in drugi pripomočki za urejanje medsebojnih odnosov leggi e altri mezzi per regolare i rapporti interpersonali
pripomočki iz zdravilnih zelišč semplici
zasilen pripomoček espediente
farm. pripomoček zoper kurja očesa callifugo

pripovedovanj|e srednji spol (-a …) das Erzählen; o svojih doživetjih: der Erlebnisbericht
način pripovedovanja die Erzählweise
umetnost pripovedovanja die Fabulierkunst
iz pripovedovanja ne iz lastne izkušnje: vom Hörensagen

priríniti (-em)

A) perf. ➞ riniti

1. spingere

2. intr. pren. arrivare a fatica, raggiungere; (prilesti) uscire; (prikliti) spuntare:
po treh urah smo pririnili do planinske koče dopo tre ore di cammino raggiungemmo la baita
pšenica je pririnila iz zemlje il grano è spuntato

3. pren. pren. (shajati) tirare, tirare avanti, campare, resistere;
pririniti do zime arrivare all'inverno
pririniti čez sedemdeseto leto aver passato la settantina

B) priríniti se (-em se) perf. refl. farsi strada, farsi largo; ekst. raggiungere una carica:
pririniti se do direktorja diventare direttore

príroda ž (rus.) priroda, narava: materijalna i duhovna priroda; živa priroda živa narava, organski svet; mrtva priroda
1. neorganski svet, mrtva narava
2. tihožitje; neživa priroda neorganski svet, neživa narava; po -i po naravi; to je stvar, predmet hitne -e to je zadeva nujne narave; to proizlazi iz -e stvari to izhaja iz narave stvari; plačati u -i plačevati v naravi; davati danak -i dajati, odrajtovati davek naravi; bio je ljutit po -i