Franja

deūrō -ere -ūssī -ūstum

1. pož(i)gati, sež(i)gati, zaž(i)gati, popaliti, spaliti: pluteos turrium C., frumenta, agros vicosque L., deusto monte Caelio, deusta parte circi T., d. tres libros Gell., scripta alicuius Min.

2. pren.
a) (o mrazu) osmoditi, pomoriti: arbores … hiems deusserat L., quae propiora sunt mari, aquilone maxime deuruntur Cu.
b) (o kačah) s svojo sapo pokončati: Sen. ph.

deūtor -ūtī koga zlorabiti, mučiti, s kom grdo ravnati; z abl.: victo N.

deux-pièces [-pjɛs] masculin, invariable dvodelna ženska obleka (krilo, jopica); dvodelna ženska kopalna obleka, bikini; dvosobno stanovanje

un deux-pièces cuisine dvosobno stanovanje s kuhinjo

devaneo moški spol neumnost, čvekanje, brezglavo ravnanje

amaroso(s) devaneo(s) pl ljubimkanje

dēveniō -īre -vēnī -ventum

1. (dol) priti: ire restat, Numa quo devenit et Ancus H.

2. kam dospeti, prispeti. Kam? z acc. (pesn.): locos d., ubi … V., speluncam Dido et Aeneas eandem deveniunt V.; s praep. in acc.: ad alias aedes Pl., ad legionem decimam C., ad senatum Ci., in urbem N., in Scythiam O.

3. pren. kam priti, zaiti, podati se, na kaj preiti: quo modo ad hunc devenerim in servitutem ab eo, quoi servivi prius Pl., tantum devenisse ad eum mali Ter. da se je nadenj zgrnilo toliko zla, d. in victoris manus Ci. ep., ad hanc rationem, ad iuris studium Ci., in alicuius potestatem, in tutelam eius Suet.

déverser [devɛrse] verbe transitif

1. razliti, izli(va)ti, izsipati; odvreči (bombe)

se déverser iz-, razliti se, odteči, odtekati
déverser quelque chose sur quelqu'un obsuti koga s čim
les avions ont déversé des tonnes de bombes letala so odvrgla na tone bomb
déverser sur le marché vreči na tržišče
déverser sa bile (figuré) izliti svoj žolč

2. upogniti; verbe intransitif biti nagnjen, poševen, zviti se (les)

dēversor -ārī -ātus sum (prim. dēvertō) „s poti kreniti“, od tod na poti kje zadrž(ev)ati se, kot gost osta(ja)ti, nastaniti se, stanovati, bivati, (po)muditi se, kje gost biti, gostiti se: hac te in domo tam dium deversari non pudet … ? Ci., dixit domi suae deversatum esse Antiochum regem Ci., deversatus est Laodiceae apud Pompeium Vindullum Ci. ep., tecta, ubi deversari portantes commeatus possent L., d. in taberna Val. Max.; abs.: parum laute d. Ci. v slabi krčmi stanovati; pren.: d. in poenitentiae actu Tert.

dȅvēt štev. devet; on ni pet ni devet, nego zapali iz pištolja on pa je precej, ne bodi len, ustrelil s pištolo; pet za devet dati nekome prevarati, ukaniti koga; pet na devet v naglici, na hitro; knjigu sam pet za devet pročitao, pa je vratio; kod njega nema pet na devet on ne pozna šale

devica samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Szűz [znamenje] ▸ szűz [oseba]Samske device utegnejo srečati sorodno dušo. ▸ A facér szűzek lelki társra találhatnak.
Ljude s Soncem v Devici so izvrstni analitiki in kritiki. ▸ Azok az emberek, akiknek a Napja a Szűzben van, kiváló analitikusok és kritikusok.
Saturn v znamenju Device vpliva na vas v trenutkih, ko začutite negotovost. ▸ A Szűz jegyében járó Szaturnusz a bizonytalanság pillanataiban hat önre.

2. (ženska, ki še ni imela spolnega odnosa) ▸ szűz
3. lahko izraža negativen odnos (starejša neporočena ženska) ▸ aggszűz, vénlányGre za žensko okrog tridesetih, ki je ostarela devica, ker je njen partner zaradi finančnih težav ne more poročiti. ▸ Egy harmincas éveiben járó nőről szól, aki aggszűz, mert a párja anyagi problémák miatt nem tudja feleségül venni.
Povezane iztočnice: zarjavela devica

devil¹ [dévl] samostalnik
vrag, hudobec, zli duh; hudobnež; nesrečnež, revež; stroj za trganje krp; močno začinjena jed

between the devil and the deep sea med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo
devil's advocate zagovornik zla, tisti, ki dela medvedjo uslugo
barrister's devil advokatov pomočnik
the devil a bit niti malo ne
blue devil otožnost
devil's bones igralne kocke
devil's books karte, hudičeve podobice
what comes under the devil's back, goes under his belly kar si pridobimo po krivici, nam ne prinese koristi; kar hudič prikveka, nima teka
to hold a candle to the devil pomagati hudobnežu, sodelovati pri zločinu
the devil may dance in his pocket nima niti počenega groša
zoologija, pogovorno devil's darning needle kačji pastir
devil's delight pretep, prepir
to give the devil his due biti komu pravičen (čeprav nam ne ugaja)
to kick up the devil's delight povzročiti veliko zmedo
as the devil likes Holy Water sploh ne, prav nič
the devil's own luck vražja sreča ali smola
lucky devil srečnik, -nica
needs must when the devil drives sila kola lomi
a devil of a go vražja stvar
the devil of a velikanski; ogromno, neznansko
to paint the devil blacker than he is smatrati za slabše kakor je v resnici; risati hudiča na steno
the devil to pay velika neprijetnost, splošno razburjenje
vojska, sleng devil's piano strojnica
to play the devil with nevarno poškodovati, uničiti, slabo s kom ravnati
poor devil revež
printer's devil tiskarski vajenec; tiskarjev kurir
pull devil, pull baker ➞ baker
to raise the devil razgrajati
the devil rebuking sin sova sinici glavana pravi
devil's smiles sončni žarki iz oblakov
devil on two sticks diabolo (otroška igrača)
the devil take the hindmost bog je najprej sebi brado ustvaril
talk of the devil and he is sure to appear ne kliči vraga
devil's tatoo bobnanje s prsti po mizi

dēvinciō -īre -vinxī -vinctum

1. popolnoma obvezati, privezati, trdno (z)vezati, oviti: servum, aliquem ad taurum Pl., devinctus fasciis Ci., opercula plumbo d. L. pritrditi, devinctus tempora lauro Tib., d. leonem Plin., manibus pedibusque devinctis Plin., colla d. catenis Sil.

2. pren.
a) tesno (z)vezati, v (tesno) zvezo spraviti (spravljati): illud vinculum, quod primum homines inter se rei publicae societate devinxit Ci., sanguinis coniunctio benevolentiā devincit homines et caritate Ci., se affinitate cum aliquo d. Ci. v svaštvo s kom stopiti.
b) occ. α) koga v spone da(ja)ti, vezati; koga nase (na)vezati, k sebi prikleniti, pridobiti si, nakloniti si, vdanega narediti si: animus ubi semel se cupiditate devinxit malā Ter., uxoris misericordiā devinctus, consuetudine coniugio liberali devinctus Ter., se vino d. Pl. hudo upijaniti se, prim.: animus ebrietate devinctus Sen. ph., cum suavi devinxit sopore somnus Lucr., aeterno devinctus amore V., studiis, quibus uterque nostrum devinctus est Ci. ep., quo quisque fere studio devinctus adhaeret Lucr., studio a prima aetate devinctum fuisse Fr., metri necessitate devincti Plin. iun.; devincire aliquem donis beneficiisque, multos liberalitate N., omnes omnium gentium partes tribus triumphis Ci., urbem praesidiis Ci. v vdanosti (pokorščini) obdržati, tribūs largitione devinctas habere Ci., d. filium suis copiis Ci. (o ženski), animos eorum, qui audiant, voluptate (z milim govorom) Ci. β) koga (nravno) vezati, obvez(ov)ati, komu dolžnost naložiti (nalagati): istoc me facto tibi devinxti (sinkop. = devinxisti) Pl., d. aliquem beneficio Ter., aliquem iureiurando Ci., d. se scelere Ci., se mala cupiditate Ci. zaplesti se, eius religione devinctus Ci., hunc … Cn. Pompeius omni cautione, foedere, exsecratione devinxerat nihil in tribunatu contra me esse facturum Ci., pignore animos centurionum devinxit C. — Od tod adj. pt. pf. dēvinctus 3 (z dat.) obvezan, vdan: altera (Hispania) maximis beneficiis Pompeio devincta C., devinctus studiis Ci., neque quīs (= quibus, sc. animis) me sit devinctior alter H., reputantes hebetem Claudium et uxori devinctum T., devinctus Domitiae nuptiis Suet.
c) ret. (v govoru) na kratko povze(ma)ti: verba comprehensione Ci., una complexione Ci.

dēvocō -āre -āvī -ātum

1. (dol) )po)klicati, poz(i)vati: suos ab tumulo, Iovem deosque alios ad auxilium L., Triviam aetherio gyro Cat., Iovem caelo Plin.; pren. s česa pozvati, prestaviti: Socrates philosophiam devocavit e caelo Ci., refixa caelo d. sidera H., huc (Peryllus) a simulacris deorum hominumque devocaverat humanissimam artem Plin. je bil ponižal.

2. od kod kam odpoklicati, (po)vabiti: nihil est, quod eum de provincia devocent; ad gloriam devocant, ad triumphum, … Ci., d. omnes ex praesidiis L., aliquem in certamen pugnae Val. Max. na dvoboj pozvati, cotidie sic cena ei comparabatur, ut, quos invocatos vidisset in foro, omnes devocaret (sc. a foro ad cenam) N.; pren. zvabiti, zmamiti, zavesti (zavajati): non avaritia (eum) ab instituto cursu ad praedam aliquam devocavit Ci., sese suas exercitusque fortunas in dubium non devocaturum C. da ne bo … nevarnosti izpostavil, d. rem ad populum Val. Max. sklicevati se na ljudstvo, stultum consilium ad perniciem mortales devocat Ph., status mutatione in id devocari, ut … Sen. ph.

dēvolō -āre -āvī -ātum

I.

1. (dol) (pri)leteti, s česa zleteti: Plin., Ap., Iovis in multas devolat ales aves O., Iris croceis per caelum roscida pennis devolat V., d. in tabernam L., qui nihil agenti sibi de caelo devolaturam in sinum victoriam censeat L.

2. pren. dol ali s česa šiniti, švigniti, planiti, (pri)hiteti: devolant angues iubati deorsum in inpluvium Pl., d. de tribunali, in forum L., in portum Plin., properatis armis Sil., inde Ap.; (o neživih subj.): fit, uti … ille devolet in terram liquidi color aureus ignis Lucr.

— II.

1. odleteti: turdus … devolet illuc H., phoenicem devolavisse in Aegyptum tradit Plin.

2. pren. odhiteti, kam (drugam) hiteti: non ab afflicta amicitia transfugere atque ad florentem aliam devolare Ci., ad puerum raptim d. Petr.; abs.: devolant omnes Corn. = vsi nas puščajo na cedilu.

dēvolvō -ere -volvī -volūtum

1. dol (z)valiti: saxa … praecipitata muro in musculum devolvunt C., d. cupas de muro in musculum, clipeos e muris Cu., auratas trabes V., corpora in humum O.; occ. (pesn.): aliquem vitā suā d. Pl. s sveta spraviti, fusis mollia pensa devolvunt V., Pindarus … per audaces nova dithyrambos verba devolvit H. vali po drznih ditirambih kakor deroča reka nove besede, agmen moenibus d. Lucan. hitro speljati.

2. med. devolvi dol valiti se, dreti, pasti (padati) = na tla zvaliti se, zvrniti se, zgruditi se: veluti monte praecipiti devolutus torrens L., Tigris … praeceps inter saxa devolvitur Cu., iumenta cum oneribus devolvebantur L., devolvi scalis, ex praecipiti Cu., lectulo Sen. ph., devolutis tonitribus di sunt locuti Ph. ob bučnem grmenju, iterum (intestinum) cum quodam quasi murmure devolvitur Cels.; pren. (nazaj) pogrezniti se, ponižati se: devolvere (imp. med.) retro ad stirpem L., eo devolvi rem L. do tega je prišlo, ad spem estis inanem pacis devoluti Ci. prišli ste, devolvi ad otium et inertiam Col., in ultima flagitia Aug., inde sermo devolutus est ad monasteriorum greges Aug.

dēvorō¹ -āre -āvī -ātum

1. pogoltniti, požreti (požirati): Ca., Cels., Plin., Sen. ph., Eccl., id, quod devoratur Ci., ne (canes) nos vivos devorent Ph., devoravit Neptunus (= mare) trecenties sestertiûm Petr.

2. pren.
a) zažreti (zažirati), zapraviti (zapravljati), potratiti, pognati: omnem pecuniam publicam Ci., beneficia Caesaris Ci., non modo patrimonium, sed urbis et regna Ci., cum partim (= partem) eius praedae profundae libidines devorassent Ci.; occ.: d. aliquem Pl. zapraviti komu imetje, nomen d. Pl. pozabiti.
b) požreti (požirati), pogoltniti, goltati = zadrž(ev)ati, ne (po)kazati, skri(va)ti: vocem lacrimasque devorat dolor O., d. gemitūs Sen. ph., verba Q. požirati = le napol izgovarjati, pudor devoratus Ap. zatrt, potlačen.
c) ”kaj neprežvečeno požreti“ = česa ne razume(va)ti: eius oratio … a multitudine … et a foro … devorabatur Ci.
č) kaj požreti = po čem poželjivo hlastniti (hlastati), seči (segati), kaj poželjivo spreje(ma)ti, po čem hlepeti, za čim poželjivo stremeti, kaj osvojiti si: meretrix mare ut est; quod des, devorat Pl., d. mea dicta, orationem dulcem Pl. hlastno poslušati, librum, illos libros Ci. kar požirati, hlastno prebirati, verbum ipsum omnibus … partibus devorarat Ci., d. spe et opinione praedam, omnium locupletium fortunas spe atque avaritia Ci., regis hereditatem spe devoravisse Ci. ep. misliti, da ima dediščino že v žepu, spe devoratum lucrum Ci. dobiček, o katerem je menil, da ga ima že v žepu, cum hic rapo umbram quoque spei devorasset Varr. fr. ko je bil … celó senco (= zadnjo iskrico) upanja požrl, adeo pertinax spes est, quam humanae mentes devoraverunt Cu.; oculis aliquid d. Iust. z očmi požirati = poželjivo gledati, oculis devorantibus Mart. s poželjivimi očmi.
d) kaj neprijetnega požreti (požirati), voljno (pre)trpeti, potrpežljivo prenesti (prenašati): molestiam paucorum dierum, hominum ineptias ac stultitias Ci., taedium illud Q.
e) (o neživih subj.) požreti (požirati), pogoltniti, goltati, pogrezniti (pogrezati), ugonobiti (ugonabljati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): me Zanclaea Charybdis devoret O., malae tenebrae Orci, quae omnia bella devoratis Cat., M. Catonem si mare devorasset Sen. ph., aquae devorant terras Plin., aquilarum pinnae mixtas reliquarum alitum pinnas devorant Plin., devorent vos arma vestra Iust.; pass.: devorer telluris hiatu O., rotae devorantur Vitr. se pogrezajo, Myus olim ab aqua est devorata Vitr., quot oppida in Syria, quot in Macedonia devorata sunt Sen. ph. se je pogreznilo, in orchestris … devoratur (vox) Plin. se izgublja, Iuppiter a Claudio Caesare dicatus, qui devoratur Pompeiani theatri vicinitate Plin. ki mu bližina Pompejevega gledališča jemlje veličino.

devote [divóut] prehodni glagol (to)
posvetiti se; odrediti; žrtvovati

to devote o.s. to s.th. ukvarjati se s čim; vdajati se čemu

dexter -tera -terum, mlajše -tra -trum, adv. dext(e)rē, komp. dexterior -ius, gen. -ōris, superl. dextumus, mlajše dextimus 3 (osnovna obl. *dexiteros; prim. gr. δεξιός, δε-ξιτερός desen, osk. dextrst = dextra est, umbr. dextrame = in dextram, sl. desen, desnica)

1. desen, na desni nahajajoč se (ležeč), na desno, z desne strani: Varr., Lucr., Plin., Q. idr. oculus N., sinistrā manu retinebat arcum, dextrā ardentem facem praeferebat Ci., d. cornu (sc. exercitūs) C., ab dextra parte, ab dextro latere hostium C., dextrum latus H., dexteriore parte O. (naspr. laevā), neu te dexterior (preveč na desno) tortum declinet ad anguem neve sinisterior pressam rota ducat ad aram O., Sulla cum equitatu apud dextumos … curabat S. na skrajni desni, equus dexterior Suet., dextris et propioribus compendiis ire T. na desno po bližjih krajših poteh; predikativno (nam. adv.): quo tantum mihi dexter abis? V. tako daleč na desno.

2. pren.
a) okreten, spreten, (pri)ročen: Marius scriptis dexter in omne genus O. v vsakršnem opisovanju spreten, rem … ita dexter (ali dextere) egit, ut … L., apud regem dextre obire officia L., nemo dexterius fortunā est usus H.
b) avgursko = z desne (po grškem stališču ugodne) strani prikazujoč se, srečenosen, blagonosen, srečen: tua dexter adi pede sacra secundo L., d. fortuna, sidera V., dexter stetit H., dextro faciatis Apolline carmen O., dexter ades populo O.
c) occ. primeren, ugoden, pravi: quis rebus dexter modus V. kako bi se dala stvar najbolje izvršiti, d. potestas V. ugodna priložnost, dextro tempore (naspr. tempore laevo) H. — Pogosto subst.

I. dextera, mlajše dextra, -ae, f (sc. manus, prim. δεξιτερά, sc. χείρ)

1. desnica, desna roka, desna stran: eius furores hac dextera a cervicibus vestris reppuli Ci., decisa suum (svojega lastnika) dextera quaerit V., alicui dexteram porrigere, alicui dexteram tendere Ci. ali dextram dare alicui V. desnico (roko) podati komu (v znak prijateljstva, zvestobe), pogosto v abs. abl. datā dextrā N., L., datis inter se dextris (ob slovesu) L.; dextras coniungere V. podati si roke (in tako prijateljstvo skleniti), ali dextras iungere dextram V.; (v pozdrav) podati si roke; dextras miscere T. seči si v roke; pogosto adverbialno: a dextera Ci. ali samo dexterā S. z desne, na desni, ad dextram C. na desno, na desni, ad dextra laevaque O. ali samo dextrā ac sinistrā C. ali dextrā atque sinistrā Suet. z desne in leve, na desni in levi; z dat.: dextrā Danuvio Eutr. na desni strani Danuvija; z acc.: dextrā viam L. na desni strani ceste, dextrā ac sinistra fornicem Fest.

2. met.
a) podajanje rok, seganje v roke, s podajo rok dana beseda = slovesna obljuba, slovesno obljubljena zvestoba: si fidem more Persarum dextrā dedisset N., rex eum datā dexterā in fidem recepit N. podavši mu roko, dextram mittere N., T. po kom drugem slovesno obljubiti, dextras (dextram Iust.) ferre T. slovesne (slovesno) obljube (obljubo) prinesti, renovare dextras T. zavezo obnoviti, dextra quondam data V. nekdaj obljubljena zvestoba, dominorum dextras fallere V. gospodom obljubljeno zvestobo prelomiti.
b) pest = moč, hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo: meā dextrā O., ut … suā urbs haec periret dexterā H., invictaque bello dextera V., fata per Aeneae iuro dextramque potentem V., gloria dextrae Sil.
c) pesn. pomoč dajajoča desnica (roka), v pl. = pomožne čete, sploh čete, vojaki: dextras emere, mercari Sil.

— II. dext(e)ra -ōrum, n (= τὰ δεξιά) kar je na desni, desna stran: Ci., transmutans dextera laevis Lucr., dextra Ponti Vell. desna obala, eius (fluminis) dextra Plin. desni breg; v komp.: dexteriora petunt Cl.

Opomba: Nenavaden abl. pl. dextrābus: L., Andr. ap. Non.

dež [ə] moški spol (-ja, ni množine) der Regen (podhlajeni unterkühlter, zmrznjeni gefrorener), -regen (pomešan s snegom Schneeregen, dolgotrajen Dauerregen, jesenski Herbstregen, ledeni Eisregen, nevihtni Gewitterregen, zmrznjeni Eisregen)
kisli dež saurer Regen
dež bije po šipah der Regen klatscht/prasselt gegen die Scheiben
dež pada/lije der Regen fällt/ fällt in Strömen
ko dež lije bei strömendem Regen
figurativno dež krogel der Kugelregen
ognjeni dež rastlinstvo, botanika das Purpurglöckchen
|
klicanje dežja der Regenzauber
količina dežja die Regenmenge
pomanjkanje dežja der Regenmangel
brez dežja dan: regenfrei, regenlos
tehnika preskus na dež die Beregnungsprobe
na dežju im Regen
moker od dežja [regennaß] regennass
gladek od/zaradi dežja cesta: regenglatt
zaščita pred dežjem der Regenschutz
področje nizkega zračnega pritiska z dežjem das Regentief
|
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden
rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden schießen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein

dežel|a¹ [ê] ženski spol (-e …) (država) das Land, -land (agrarna Agrarland, alpska Alpenland, balkanska Balkanland, članica OPECa OPEC-Land, dajalka Geberland, dobaviteljica Lieferland, gostiteljica Gastland, izvoznica Ausfuhrland, izvoznica nafte Ölland, proizvajalka česa Herkunftsland, Herstellungsland, sanj Traumland, s ceneno delovno silo Niedriglohnland, Billiglohnland, uvoznica Einfuhrland, vina Weinland, imigracijska Einwanderungsland, pobratena Bruderland, počitniška Reiseland, pravljična Fabelland, Märchenland, Wunderland, prijateljska Freundesland, Partnerland, rojstna Geburtsland, severna Nordland, sosednja Nachbarland, sovražnikova Feindesland, sredozemska Mittelmeerland, tretja Drittland, turistična Ferienland, upnica Gläubigerland, zalivska Golfland, zgledna Musterland)
matična dežela der Heimatstaat, das Heimatland, za manjšine: das Stammland, der Mutterstaat
obljubljena dežela das gelobte Land, das Land der Verheißung
Sveta dežela das Heilige Land
dežela neomejenih možnosti das Land der unbegrenzten Möglichkeiten
dežela tisočerih jezer (Finska) das Land der tausend Seen
dežela vzhajajočega sonca (Japonska) das Land der aufgehenden Sonne
v notranjost dežele landeinwärts
ne poznati dežele landfremd sein
ozemlje dežele das Landesgebiet
poznavanje dežele die Landeskenntnis
južne dežele südliche Länder
prekomorske dežele die Übersee
v prekomorske dežele nach Übersee
iz tujih dežel fremdländisch, aus fremden Ländern
tropske dežele Tropen množina
po vsej deželi landesweit
prepoved bivanja v deželi das Landesverbot
zapustiti deželo außer Landes gehen
| ➞ → država

deževje samostalnik
(o dežju) ▸ esőzés, esőOb večdnevnem močnem deževju lahko pride do zemeljskega plazu. ▸ A többnapos heves esőzések földcsuszamlást okozhatnak.
Vremenoslovci močno deževje napovedujejo še za prihodnjih nekaj dni. ▸ Az meteorológusok a következő napokra heves esőzéseket jósolnak.
Delavci so od jutranjih ur odstranjevali posledice močnega deževja. ▸ A munkások a reggeli óráktól kezdve a heves esőzés következményeinek eltakarításán dolgoznak.
Povezane iztočnice: monsunsko deževje