Franja

prihod|ek [ó] moški spol (-ka …) die Einnahme (bruto/kosmati Bruttoeinnahme, povprečni Durchschnittseinnahme, od davka Steuereinnahme)
prihodki množina Einnahmen
(državni Staatseinnahmen, kosmati Roheinnahmen, proračunski Haushaltseinnahmen); Einkünfte (letni Jahreseinkünfte)
prihodki iz prodaje Umsatzerlöse množina
kar se nabere: das Aufkommen (od davkov Steueraufkommen)

prijatelj moški spol (-a …) der Freund (dober Duzfreund, hišni Hausfreund, najboljši der beste Freund, Busenfreund, iz iste stranke Parteifreund, iz mladosti Jugendfreund, mladine Kinderfreund, šaha Schachfreund, umetnosti Kunstfreund, živali Tierfreund, srčni Herzensfreund, študijski Studienfreund)
zaupni prijatelj der Vertraute ( ein -r)
biti prijatelj s kom befreundet sein mit, tesen: [engbefreundet] eng befreundet sein mit, (jemanden) zum Freund haben
brez prijatelja/prijateljev freundlos
med prijatelji unter Freunden

prijátelj ami moški spol, (familiarno) copain moški spol

kot prijatelj en ami
bližnji, zaupen prijatelj ami intime
velik prijatelj grand (ali bon) ami
med prijatelji entre amis
prijatelj Francozov francophile moški spol
prijatelj glasbe amateur moški spol de musique, ami de la musique
hišni prijatelj ami de la maison
prijatelj iz mladosti ami d'enfance
prijatelj narave ami de la nature
prijatelj umetnosti amateur d'art
to je neki moj prijatelj c'est un de mes amis
biti prijatelj s kom être bien avec quelqu'un, faire bon ménage avec quelqu'un
pridobiti si prijatelje se faire des amis
nisem prijatelj piva je n'aime pas la bière
čisti računi, dobri prijatelji les bons comptes font les bons amis

prijátelj (-a) | -ica (-e) m, f

1. amico (a); amicizia; knjiž. sodale:
najboljši prijatelj l'amico del cuore
prijatelj iz otroštva amico d'infanzia
intimni prijatelj amico intimo
pren. najboljši človekov prijatelj l'amico dell'uomo, il cane
prijatelja do smrti amici per la pelle
vplivni prijatelji amicizie altolocate, influenti
pridobiti si prijatelje farsi degli amici

2. pren. amico (-a):
prijatelj dobre glasbe amico della buona musica
prijatelj narave, športa amico della natura, dello sport
evf. prijateljice noči prostitute

3. pren. (fant, dekle; zaročenec, zaročenka) amico (-a), ragazzo (-a); fidanzato (-a); evf.
prijateljica amante
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari

prijátelj amigo m

kot prijatelj como amigo
velik prijatelj amigo íntimo, fam amigote m, Arg amigazo m
zaupen prijatelj amigo íntimo (ali de confianza)
neki moj prijatelj un amigo mío; uno de mis amigos
dragi prijatelj! ¡amigo mío!, (v pismu) querido amigo, estimado amigo mío
hišni prijatelj amigo de (la) casa
prijatelj iz mladosti amigo de la infancia
prijatelj narave amante m de la naturaleza
med prijatelji entre amigos
biti (dober) prijatelj s kom ser (muy) amigo de alg
biti prijatelj česa ser amigo de a/c
smo (dobri) prijatelji somos (buenos) amigos
prijatelj glasbe amante m de la música, aficionado m a la música
prijatelj umetnosti aficionado m a las artes, amigo m del arte
ostanemo stari prijatelji (seguimos) tan amigos como siempre
v sreči imaš mnogo prijateljev en tiempo de higos, no faltan amigos

prijateljstv|o srednji spol (-a …) die Freundschaft (otroško Kinderfreundschaft, iz mladosti Jugendfreundschaft, med narodi Völkerfreundschaft)
dokaz prijateljstva der Freundschaftsbeweis
izkazovanje prijateljstva die Freundschaftsbezeugung
znak/znamenje prijateljstva das Freundschaftszeichen
pogodba o prijateljstvu der Freundschaftsvertrag
sporazum o prijateljstvu der Freundschaftspakt
živeti: v miru in prijateljstvu in Frieden und Freundschaft
v starem prijateljstvu in alter Verbundenheit

prijáteljstvo amitié ženski spol

pakt o prijateljstvu pacte moški spol d'amitié
prijateljstvo iz šolskih časov camaraderie ženski spol d'école
gojiti prijateljstvo do koga porter de l'amitié à quelqu'un; éprouver de l'amitié pour quelqu'un
skleniti prijateljstvo s kom se lier d'amitié avec quelqu'un

prijaznost ženski spol (-i …)

1. lastnost: die Freundlichkeit

2. (usluga) die Gefälligkeit, der Gefallen
izkazati prijaznost einen Gefallen tun/erweisen (jemandem)
v zahvalah: das Zuvorkommen, die Mühewaltung
|
iz prijaznosti freundlicherweise, gefälligkeitshalber

prijáznost amabilidad f ; complacencia f

iz prijaznosti por complacencia

prikaplja|ti (-m) herauströpfeln (iz aus)

prile|sti [é] (-zem) kriechen (iz herauskriechen, hervorkriechen, gor heraufkriechen)
figurativno vsak po svoje v nebesa prileze jeder soll nach seiner Fasson selig werden

prilésti approcher très lentement, se traîner

prilesti iz česa sortir de

priletávati (-am) | priletéti (-ím) imperf., perf.

1. venire volando; atterrare

2. ekst. finire; cadere, arrivare:
krogle so priletavale v steno nad njim le pallottole finivano contro la parete soprastante
komaj se je zasmejal, že mu je priletela klofuta non aveva finito di ridere che gli arrivò in faccia un poderoso ceffone

3. pog. accorrere, correre, venire di corsa:
ob kriku so vsi prileteli iz hiše al grido tutti corsero fuori (di casa)

primado moški spol prednost; primas

el Primado de España nadškof iz Toleda

primo

A) agg.

1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

5. ekon.
materie prime surovine

6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo

B) m (f -ma)

1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja

4. elipt. minuta (časovna enota)

5. minuta (enota za ravninski kot)

prīmō-plastus 3 (hibrid. iz prīmus in gr. πλαστός) prvi (najprej) ustvarjen, prvoustvarjen: Prud.

(prīmōris -e), večinoma v pl., nom. sg. sploh ni bil v rabi, abl. sg. -ī in -e, gen. pl. -um (iz prīmō ōre [prīmus in ōs usta, lice, prednja stran, rob] „čisto spredaj“)

1. prvi, (najbolj) sprednji: Varr., Ca., primori in acie versari T., usque in primores manūs Plin. do sprednjega dela rok, primores dentes Plin. prvi zobje po rojstvu, nasi primoris (sprednjega nosnega dela) acumen Lucr., in naribus primoribus vix perferre Afr. fr. na koncu nosu, sumere digitulis primoribus Pl. s konci (konicami) prstov, versari alicui in primoribus labris Pl. na robu ustnic; tako tudi: primoribus labris aliquid attingere ali gustare Ci. le z robom ustnic se dotakniti česa, po(s)kusiti kaj le z robom ustnic, (pren. =) le površno se ukvarjati (pečati) s čim, in primore libro Gell. v začetku knjige, primori Marte Mart. v začetku vojne; occ. subst. pl. (kot voj. t.t.) prīmōres -um, m najbolj sprednji vojaki, vojaki v prvih vrstah, prve vrste vojakov: provolare ad primores L., cum primores caderent L., dimicare inter primores Cu.

2. metaf. najimenitnejši, najodličnejši, najveljavnejši: iuventus L., feminae T., venti Gell. glavni vetrovi; subst. prīmōres -um, m najimenitnejši (najodličnejši, najveljavnejši) možje, prvaki, imenitniki, odličniki, veljaki, dostojanstveniki: primores civitatis L., populi H., Gabinorum L., plebem primoribus tradidit T.

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata

prȉnc m (n. Prinz, lat. princeps) princ: srednjovjekovni prinčevi; princ karnevala; začarani princ; princ iz bajke princ iz pravljice