Franja

pensée [pɑ̃se] féminin misel; mišljenje; mnenje, naziranje, prepričanje; namera; botanique mačeha

la seule pensée ... (že) sama misel ...
pensée de derrière la tête skrita misel
entrer dans la pensée de quelqu'un koga (popolnoma) razumeti
être absorbé dans ses pensées biti zatopljen v svoje misli
venir à la pensée priti na misel, pasti v glavo

pension [pɑ̃sjɔ̃] féminin pokojnina, penzija; (zasebna) renta; penzión, (manjši) internat; plačilo za popolno oskrbo

pension de famille hotel s preprosto postrežbo in skupnimi obedi
en pension v polnem penzionu
pension alimentaire preživnina
pension sur l'Etat, d'ancienneté de services pokojnina, državna penzija
pension de veuve, d'orphelin renta za vdovo, za siroto
pension viagère dosmrtna renta
pension de vieillesse (de retraite), d'invalidité starostna, invalidska pokojnina
caisse féminin de pension pokojninska blagajna
droit masculin à pension pravica do pokojnine
versements masculin pluriel pour la pension vplačila za pokojnino
mettre en pension upokojiti
mettre ses enfants en pension dati svoje otroke v internat

pensión ženski spol penzion, oskrba; hranarina; penzija, pokojnina; šolnina; zakupnina; štipendija, podpora; penzion, gostišče (za tujce); penzionat, zavod; ameriška španščina bojazen, zaskrbljenost

pensión completa poln penzion, hrana in stanovanje
pensión de la vejez starostna renta
pensión para señoritas penzionat za dekleta
pensión vitalicia dosmrtna renta

pente [pɑ̃t] féminin pobočje, breg, reber, strmina, nagib, nagnjenje; vieilli nagnjenje (à, pour, vers quelqu'un, quelque chose do koga, česa)

pente douce, escarpée blago, strmo pobočje
pente d'un plan (mathématiques) naklonski kot
avoir une pente pour quelqu'un čutiti nagnjenje do koga
avoir la dalle en pente (populaire, figuré) rad (ga) piti
être sur une mauvaise pente biti na zli poti
suivre sa pente slediti svojemu nagnjenju, okusu
pente Nord severno pobočje

Penthe͡us -ēi in -eos, acc. -eum in -ea, voc. -e͡u, abl. -ēo, m (Πενϑεύς) Pentéj, kralj v Tebah, Kadmov vnuk; ker je zaničeval Bakhovo bogočastje, so ga raztrgale besneče bakhantke, med njimi tudi njegova mati Agava: O., H., Pr., Hyg. — Od tod

1. adj.
a) Penthēus 3 (Πενϑεῖος) Pentéjev: caedes O., genus Stat.
b) Penthiacus 3 po Pentéjevo, raztrgan kakor Pentéj: gallinaceus Petr. pečenka à la Pentej, faširan zrezek.
c) Penthēius 3 Pentéjev: mater Sid.

2. patron. Penthīdēs -ae, m (Πενϑεΐδης) Pent(e)íd = Pentejev potomec: O. (o Likurgu).

pentola f

1. lonec:
pentola a pressione ekonom lonec
avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
fare la pentola a due mani dati roke na bok
qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja

2. (poln) lonec:
bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan

penzioníranje pensión f , jubilación f

prositi za penzioniranje pedir la jubilación

peonza ženski spol vrtavka

jugar a la peonza igrati se z vrtavko
bailar como una peonza biti izurjen plesalec

peor slabši, hujši; slabše, hujše

eso va de mal en peor vedno slabše gre
el peor día (Am) prej kot bi si mislil
lo peor najhujše
lo peor (de todo) es que... najhujše je to, da ...
peor que peor, tanto peor toliko slabše
estar peor slabše se počutiti (bolnik)
llevar la peor parte (ali lo peor) izgubiti, premagan biti
¡peor! toliko slabše! še slabše!

Pepa ženski spol Pepca, Jožica

¡viva la Pepa! le korajžno! (zlasti ironično)

pepél cendre(s) ženski spol (množine) ; (figurativno posmrtni ostanki) poussière ženski spol

fin pepel cendres folles, escarbille ženski spol
lesni pepel cendre(s) de bois
premogov pepel fraisil moški spol
poln pepela cendreux
radioaktivni pepel cendres radioactives
žara s pepelom urne ženski spol cinéraire
delati pokoro v raševini s pepelom na glavi (religija) faire pénitence avec le sac et la cendre
spremeniti v pepel réduire (ali mettre) en cendres
tleti pod pepelom (figurativno) couver sous la cendre

pepél (-a) m cenere; cenerume:
vulkanski pepel cenere vulcanica
radioaktivni pepel cenere radioattiva
žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
tleti pod pepelom covare sotto la cenere
vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri

pépie [pepi] féminin pika (na ptičjem jeziku); figuré žeja

avoir la pépie (familier) imeti suho grlo, biti zelo žejen

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

pera f

1. hruška (sad):
cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

2. šalj. glava:
grattarsi la pera počohati se po glavi

3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
lavoro a pera zanič delo
parlare a pera govoriti brez repa in glave

4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
farsi una pera vbrizgati si dozo heroina

peracottaio m (pl. -ai) toskansko prodajalec pečenih hrušk:
fare la figura del peracottaio osramotiti se, izpasti bedno

percer [pɛrse] verbe transitif, verbe intransitif predreti (se), prebiti, prevrtati, preluknjati; prebosti; vdreti v; navrtati, odpreti (sod); figuré prizadeti, pretresti; presuniti, trgati (srcé); spregledati, dognati, priti do dna, razkriti; pojaviti se, pokazati se, priti na dan, pot si utreti (la foule v množici)

à percer les oreilles, le ciel, l'air oglušujoče
machine féminin à percer vrtalni stroj, vrtalo
maison féminin bien percée hiša z velikimi okni
percer d'une balle prestreliti
percer ses dents dobi(va)ti zobe
percer un pays napraviti ceste po deželi
percer à jour (un secret) odkriti (skrivnost)
l'abcès a percé tvor se je predrl
(figuré) les os lui percent la peau (on) je zelo mišav, suh
cœur percé d'une flèche s strelico predrto srce (simbol ljubezni)

percezione f

1. percepcija; zaznava, zaznavanje, dojemanje; predstava, dojetje:
non avere la minima percezione di ciò che sta avvenendo ne imeti najmanjše predstave o tem, kar se dogaja

2. prejem, prejemanje; izterjanje

perche [pɛrš] féminin

1. zoologie ostriž

2. drog; ribiška palica; sport palica

3. (= une grande perche) dolgin, visoka in mršava oseba

4. stara dolžinska mera, stara ploščinska mera (1/100 orala)

perche à houblon hmeljevka
saut masculin à la perche (sport) skok s palico
tendre la perche à quelqu'un (figuré) pomagati komu iz stiske

perché, e [pɛrše] adjectif čepeč, sedeč (na veji, na gredi)

hameau masculin perché dans la montagne v hribih ležeča vasica
jouer au chat perché iti se mance (igra)
tirer les faisans au perché streljati na fazane, ko čepe na veji ipd.