Franja

Zadetki iskanja

  • delitto m

    1. (misfatto) zločin, hudodelstvo; podlost:
    fare, commettere, perpetrare un delitto zagrešiti, izvršiti zločin
    macchiarsi di un delitto omadeževati se s hudodelstvom

    2. pravo zločin, prestopek, delikt:
    delitto colposo delikt iz nemarnosti

    3. ekst. umor, uboj
  • deljèn (-êna -o) adj. diviso, ripartito:
    deljeni delovni čas orario di lavoro spezzato
    pren. imeti deljene občutke provare sentimenti incerti
    mnenja so deljena i pareri sono contrastanti
    10 deljeno s 5 je 2 10 diviso (per) 5 fa 2
  • deljêno z divided by

    deset deljeno s pet je dve ten divided by five equals two
  • deln|o [é] teilweise, partiell; (po delih) ausschnittweise; zum Teil (kratica : z.T.), teils; teil- (deln izvennivojski teilhöhenfrei, deln opremljen s pohištvom teilmöbliert, posušen teilgetrocknet)
    matematika delno integriranje partielle Integration
    delno spremeniti abändern
  • del|o1 [é] srednji spol (-a …)

    1. die Arbeit (tudi fizika)
    duševno delo geistige Arbeit
    fizično delo körperliche Arbeit
    delo na čem die Arbeit an
    opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
    opraviti delo eine Arbeit leisten
    lotiti se dela an die Arbeit gehen
    imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
    dela prost arbeitsfrei
    praznik dela der Tag der Arbeit
    konec dela der Feierabend

    2. (zaposlitev) die Arbeit
    delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
    iskati delo Arbeit suchen
    najti delo Arbeit finden
    izgubiti delo seine Arbeit verlieren
    delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
    dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
    nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
    poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
    posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
    delo na domu die Heimarbeit
    prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
    pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
    delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
    proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
    po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
    … dela Arbeits-
    (delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
    svet dela die Arbeitswelt

    3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
    kvalitetno delo eine Wertarbeit
    (nemško deutsche Wertarbeit)
    |
    lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

    k delu zur Arbeit
    na delo:
    iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
    voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
    vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
    na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
    biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
    o delu:
    pogodba o delu der Arbeitsvertrag
    zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
    ob delu:
    izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

    po delu plačevati: leistungsgerecht

    pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
    nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
    varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
    varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
    v delo:
    vzeti v delo in Arbeit nehmen
    za delo:
    nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
    nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
    omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
    omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
    dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
    z delom:
    prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
    pridobiti z delom erarbeiten
    študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
    ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
    začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
    ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
    dela množina:
    gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
    za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
    pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
    -arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
    |
    figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis
  • délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

    duševno délo brainwork, headwork
    délo ročno manual work, manual labour
    javna déla public works pl
    délo od kosa piecework
    naloženo délo task
    délo zunaj hiše outdoor work
    nočno délo night work, pogovorno nights pl
    običajno délo ordinary labour
    priložnostno délo odd job
    obvezno délo compulsory work
    kvalificirano délo skilled work
    pisarniško délo clerical work
    poljsko délo farm work, agricultural labour
    prisilno délo forced labour, penal servitude
    prostovoljno délo voluntary work
    pogodbeno délo contract work
    nestrokovno délo unskilled work
    ročno, fino délo fancywork
    žensko ročno délo needlework
    rutinsko, tekoče délo routine work
    mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
    površno délo bungled (ali botched) work
    brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
    zmožen za délo able to work
    s trdim, težkim délom by working hard
    borza déla employment agency, labour exchange
    pravica do déla the right to work (ali to a job)
    program déla work programme
    ustavitev déla cessation of work
    področje déla sphere of activity (ali of action)
    nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
    temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
    pri délu at work
    na délo! get to work!
    délo na črno žargon scab labour
    družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
    presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
    svobodna menjava déla free change of employment
    združeno (živo) délo associated (current) labour
    plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
    pogoji za délo labour conditions
    biti pri délu to be at work
    vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
    dati komu délo to give someone work, to give someone employment
    to je težko délo it is uphill work
    iti na délo to go to work
    iskati délo to look for a job
    vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
    izogibati se déla to dodge work
    biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
    lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
    zopet se lotiti déla to resume work
    biti brez déla to be out of work
    imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
    imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
    nastopiti délo to start work
    izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
    je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
    odkazati komu neko délo to set someone a task
    posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
    povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
    opravljati délo to do a job
    délo stoji, počiva work is at a standstill
    končati s svojim délom to get one's work done
    imel sem neko délo I had a job to do
    čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
    ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
    vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
    obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
    ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
    rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
    dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
    čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
    pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
    on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
    tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
    živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
    brez déla ni jela you get nothing for nothing
    dober začetek je pol déla a good start is half the battle
    po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
    po délu spoznaš človeka by their works you will know them
  • delovna sila/moč ženski spol die Arbeitskraft
    pomožna delovna sila/moč der Aushelfer, die Aushelferin
    tržišče delovne sile der Arbeitsmarkt
    izposojena delovna sila/moč Leiharbeiter množina ( der Leiharbeiter, die Leiharbeiterin)
    delo z izposojeno delovno silo die Leiharbeit
    dežela s ceneno delovno silo das Niedriglohnland
  • delovni čas moški spol

    1. zaposlenega: die Arbeitszeit
    predpisani/zakoniti delovni čas Regelarbeitszeit
    dnevni delovni čas Tagesarbeitszeit
    tedenski delovni čas Wochenarbeitszeit
    glavni delovni čas die Kernarbeitszeit
    konec delovnega časa der Feierabend
    delo po koncu delovnega časa die Feierabendarbeit
    delo s skrajšanim delovnim časom die Teilzeitarbeit, zaradi pomanjkanja naročil: die Kurzarbeit
    ki dela s skrajšanim delovnim časom [teilzeitarbeitend] Teilzeit arbeitend, zaradi pomanjkanja naročil: kurzarbeitend
    delati s polovičnim delovnim časom halbtags arbeiten
    delati s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja naročil: kurzarbeiten

    2. (ure za stranke) Bürostunden množina, Dienststunden množina; trgovine, gostilne: die Betriebszeit, die Geschäftszeit, die Öffnungszeit (tudi muzeja)
  • delta [dɛlta] masculin delta; 4. črka grškega alfabeta

    le delta du Nil, du Rhône delta reke Nila, Rhône
    le delta majuscule a la forme d'un triangle isocèle velika črka delta ima obliko enakokrakega trikotnika
    avion masculin à ailes (en) delta letalo s krili v obliki črke delta
  • dēluctō -āre -āvī (—) in dēluctor -ārī tekmujoč bojevati se, do odločitve boriti se: cum Antaeo deluctari malui Pl.; pren. = izmučiti se s čim: quibus deluctavi Pl.
  • dēlūstrō -āre koga s čim gladeč obvarovati nesreče: Ap. h.
  • demand2 [dimá:nd, dimǽnd] samostalnik
    zahteva, prošnja; potreba (for)
    povpraševanje, poizvedba
    pravno pravna zahteva (upon)

    demand note opomin
    in great demand ki je po njem veliko povpraševanje
    to meet s.o.'s demands ugoditi zahtevam koga
    on demand na zahtevo, na prošnjo
    demand for payment opomin
  • demander [dəmɑ̃de] verbe transitif vprašati, prositi (quelque chose à quelqu'un koga kaj), zahtevati; poizvedovati, povpraševati; terjati, zahtevati (svojo pravico); iskati (delovno silo); dobiti (privolitev); zahtevati kot svojo last; juridique tožiti; potrebovati, potegovati se za; želeti ali hoteti govoriti (quelqu'un s kom); vprašati (après quelqu'un za koga)

    je vous demande de sortir prosim vas, da greste ven
    je vous demande à sortir prosim, da smem iti ven
    il demande à être introduit auprès du directeur želi priti k direktorju
    demander acte de quelque chose dati kaj overiti ali potrditi
    demander quelqu'un (en mariage) prositi koga za roko, zasnubiti
    ce travail demande du temps to delo zahteva časa
    demander merci prositi za milost
    demander (son pain, l'aumône, la charité, sa vie) beračiti, prositi vbogajme
    je vous demande pardon prosim vas oproščenja
    demander raison à quelqu'un zahtevati zadoščenja, figuré pojasnila od koga
    demander à réfléchir prositi za čas za premislek
    demander des renseignements prositi za informacije
    ne pas demander son reste nič več ne marati vedeti
    je ne demande qu'à travailler hočem le delati
    demander trop à quelqu'un preveč zahtevati od koga
    je ne demande pas mieux! z največjim veseljem! prav rad! ničesar si bolj ne želim!
    il ne demande que ça to je vse, kar hoče
    c'est ce que je me demande saj to bi rad vedel
    on ne te demande pas ton âge!, je ne te demande pas l'heure qu'il est! brigaj se za svoje stvari!
    on vous demande au téléphone kličejo vas k telefonu
    on demande tout de suite (commerce) iščemo za takoj, s takojšnjim nastopom
    (familier) je vous demande un peu! prosim vas, no! (izraža presenečenje, neodobravanje)
  • démaquiller [-makije] verbe transitif odstraniti šminko (quelqu'un s koga)

    démaquiller un acteur, ses yeux odstraniti šminko z igralca, s svojih oči
    se démaquiller odstraniti si šminko
  • démâter [demate] verbe transitif, marine razbiti, uničiti jambore; verbe intransitif izgubiti svoje jambore

    démâter un navire à coups de canon s topovskim ognjem razbiti ladji jambore
    le navire risque de démâter ladja je v nevarnosti, da izgubi svoje jambore
  • démêlé [demɛle] masculin prepir, prerekanje; težava

    avoir des démêlés avec la justice imeti težave s sodiščem
  • démêler [demɛle] verbe transitif razmotati; razčesati (lase); v red spraviti; po-, razjasniti; ločiti; razločiti, razpoznati, spregledati (quelqu'un koga)

    se démêler izmotati se (de iz), pomagati si iz zadrege
    démêler un écheveau de laine razmotati štreno volne
    démêler quelqu'un dans la faule prepoznati koga v množici
    démêler le vrai du faux ločiti resnično od lažnega
    démêler une affaire pretresati zadevo (da bi jo rešili)
    avoir quelque chose à démêler avec quelqu'un imeti s kom spor, opravka glede česa
  • dēmereō -ēre -uī -itum

    1. prislužiti, zaslužiti: quid mercedis petasus hodie domino demeret? Pl., demeritae laetitiae Pl., d. grandem pecuniam Gell.

    2. demerere aliquem z zaslugami si koga pridobi(va)ti (nakloniti), mnogo zaslug si pridobiti za koga, z zaslugami obvezati (zavezati) koga, prikupiti se komu: nec tibi sit servos demeruisse pudor O., crimine te potui demeruisse meo O., nullo (z ničimer, z nobeno rečjo) magis Caesarem demeruit, quam quod … Sen. ph., d. avunculum Suet.; v tem pomenu (s poudarkom refl. razmerja) večinoma dep. dēmereor -ērī -meritus sum: ut pleniore obsequio demereor amantissimos mei Q., plura saepe peccantur, dum demeremur, quam dum offendimus T., Claudium ne qua non arte demereretur Suet.; (o neživih subj.): vultus, qui maxime populos demeretur Sen. ph., elephantorum satietatem usque in servile officium demeretur cibus Sen. ph.; glag. v gerundiju ali gerundivu: Col., Tert., demerendi beneficio tam potentem … civitatem numquam parem occasionem daturos deos L., vir demerendis hominibus genitus Vell., in Regulo demerendo Regulum imitatur Plin. iun.
  • dēmergō -ere -mersī -mersum

    1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), v pass. tudi potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrezati) se: caput Ci. poet., candens ferrum … in gelidum … imbrem Lucr., in aquam Plin., d. equos innatantes Plin.; na vprašanje kam? pesn. in poklas. tudi z dat.: d. ponto puppim O., udo (sc. solo) ungulas Col., pullos mari, repugnantes cloacis Suet.; pesn.: (sol) sex ubi sustulerit, totidem demerserit orbes O. ko je šestkrat svoj kolut … potopilo, Titan … igniferi tantum demerserat orbis, quantum … Lucan.; intr. demergere (o soncu) = zaiti, zahajati: demergit sol et nascitur Min.; večinoma v pass. s pass. ali med. pomenom: C. Marius in palude demersus Ci., Marium senile corpus paludibus occultasse demersum Ci., quae demersa liquorem obeunt Lucr., delphinumque modo demersis aequora rostris ima petunt V., alia in caenum demersa eruebantur Cu., quibus (venenis) mox a Claudio demersis infecta maria traduntur Suet., lapsu equi in profundum demergi Aur., cum lapides in Tiberim essent demersi naufragio Dig.; pren.: Siculo demergere foedera ponte Sil., in profundo veritatem esse demersam Ci., veritatem demersam esse in aliquo quodam puteo ali in profundo quodam puteo Lact.; occ.
    a) (ladje) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati): eum … foeda tempestas adorta prope cum omni classe demersit L., d. navigia Plin., demersā nave ali demerso navigio perire Auct. b. Alx., parte Liburnicarum demersā Suet.; poseb. v boju: triremen hostium perforare et d. L., omnes fere naves aut d. aut capere Cu., centum et quattuor naves hostium d. Eutr.
    b) dol potisniti, dol poriniti: dapes avidam in alvum O. hlastno pogoltniti, labores plebis in fossas cloacasque exhauriendas demersae L. potisnjenega (vtaknjenega) v jame … , d. colla humeris Stat. skriti, per iugulum sinistrum capulo tenus gladium totum alicui Ap.
    c) agr. vsaditi (vsajati): stirpem Col., ramum terrae (v zemljo), surculos Pall.

    2. pren. pogrezniti (pogrezati) = dol potisniti, potlačiti, poniž(ev)ati; v pass. pogrezniti (pogrezati) se, propasti (propadati): fortuna … , quem paulo ante extulerat, demergere est adorta N., animus caelestis … quasi demersus in terram Ci., patriam demersam extuli Ci., totam plebem aere alieno demersam esse L. da je zakopano v dolgove, concĭdit auguris Argivi domus, ob lucrum demersa exitio H. se je pogreznila v pogubo, in mortem paene demersus Ps.-Q. se je skoraj pogreznil v žrelo smrti, d. alicuius filiam in perpetuam virginitatem Iust. obsoditi na večno devištvo.
  • dēmētior -īrī -mēnsus sum odmeriti, le v pt. pf. dēmēnsus 3 s pass. pomenom = odmerjen: d. cibus Pl. (= dēmēnsum, gl. v nadaljevanju); pren.: nunc argentum vobis demensum dabo, non modio neque trimodio, verum ipso horreo (iz polne žitnice = prav obilno) Pl., ut verba verbis quasi demensa et paria respondeant Ci., inspectis demensisque singulis Q.; subst. dēmēnsum -ī, n (sc. frumentum) sužnjem odmerjeno žito, odmerjeni živež, obrok: Ter.