Franja

presse [prɛs] féminin gneča; množica; nuja, sila; naglica; familier zadrega, stiska; technique stiskalnica (zlasti tiskarska); tiskarski stroj; tisk

presse à bras, hydraulique ročna, hidravlična stiskalnica
presse du cœur sentimentalen časopisni magazin
presse filmée tedenski pregled
presse à huile stiskalnica za olje
presse d'opposition opozicijski tisk
presse périodique, quotidienne periodični, (vsako)dnevni tisk
presse parlée, radiophonique radijska poročila
presse à sensation senzacijski tisk
agence féminin de presse tiskovna agencija
campagne féminin de presse tiskovna kampanja
coupures féminin pluriel de presse izvlečki iz časopisov
liberté féminin de la presse svoboda tiska
moments masculin pluriel de presse konične ure
la petite presse revolverski listi
revue féminin de presse pregled (dnevnega) tiska
service masculin de presse izvodi kake knjige, ki se pošljejo časopisom in revijam
avoir bonne, mauvaise presse imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku, figuré biti na dobrem, na slabem glasu
être sous presse biti v tisku
ne pas faire presse (figuré) ne se pretegniti (z delom)
fendre la presse preriniti se skozi gnečo
mettre sous presse dati v tisk, tiskati
se tirer de la presse izvleči se iz afere
il n'y a pas de presse ne mudi se

pressen stiskati, stisniti, tlačiti, stlačiti; pressen gegen pritisniti ob; pressen in potisniti v, potiskati v; pressen aus iztiskati iz, iztisniti iz, ožeti, ožemati; (formen) oblikovati; sich an jemanden pressen stiskati/stisniti se h (komu); figurativ jemanden pressen zu siliti (koga) k/v

pressurer [prɛsüre] verbe transitif iztisniti, izžeti; figuré izsiljevati, izžemati, izsesavati

pressurer des fruits, des grains stiskati sadje, zrnje
pressurer un débiteur vse iztisniti iz dolžnika
pressurer les contribuables privijati davkoplačevalce

prēstito m

1. izposojanje; posojilo:
fare un prestito posoditi
dare in prestito, a prestito posoditi, posojati
prendere a prestito, in prestito izposoditi, izposojati si
prendere a prestito da una lingua dei termini izposojati si izraze iz nekega jezika

2. posojilo (količina, predmet)

3.
prestito linguistico izposojenka

prestolnica samostalnik
1. (glavno mesto) ▸ főváros
2. (središče dejavnosti) ▸ főváros

prestrášenost fright, scare; alarm, great fear

iz prestrášenosti for fear

presume [prizjú:m]

1. prehodni glagol
domnevati, predpostavljati, sklepati (from iz)
dovoliti si kaj, predrzniti si, upati si (to do s.th. kaj narediti)

2. neprehodni glagol
biti predrzen; izkoristiti, zlorabiti (on, upon)

ignorance presumes where knowledge is timid nevednost je drzna, kjer se vednost obotavlja
to presume upon s.o. izkoristiti koga, preveč si dovoliti

prȅtēč ž (ijek., ek.): otišao u preteč da ga ubije stekel je naprej, da ga bo na poti prestregel in iz zasede ubil

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

pretepanj|e [é] srednji spol (-a …) otrok ipd.: das Prügeln, die [Mißhandlung] Misshandlung; (pretep) der Raufhandel, die Prügelei
s pretepanjem nagnati v/iz hineinprügeln in, herausprügeln aus
vcepiti s pretepanjem einprügeln

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

prevájanje (-a) n

1. fiz., elektr. conduzione:
toplotno prevajanje conduzione termica

2. traduzione, interpretazione; volgarizzazione, volgarizzamento:
prevajanje iz italijanščine v slovenščino traduzione dall'italiano in sloveno
prosto, dobesedno prevajanje traduzione libera, letterale
strojno prevajanje traduzione automatica
konsekutivno, simultano prevajanje traduzione consecutiva, simultanea

prevajati glagol
1. (o jezikih) ▸ fordít, tolmácsolPrvi poskusi, da bi jezike prevajali stroji, so naleteli na posmeh. ▸ Az első kísérleteket arra, hogy gépek fordítsanak nyelveket, gúny övezte.

2. (prenašati energijo) ▸ vezetVoda prevaja toploto tridesetkrat hitreje kot zrak. ▸ A víz tízszer jobban vezeti a hőt, mint a levegő.

3. (prenašati dražljaje) ▸ közvetít, továbbítŽivci iz notranjega ušesa prevajajo podatke o frekvenci in glasnosti zvokov v možgane. ▸ A belsőfül idegei továbbítják az adatokat az agyba a hangfrekvenciáról és a hangerőről.

4. računalništvo (o kodi) ▸ fordítKo datoteke izvažate, njihovo vsebino prevajate v obliko, ki jo lahko ciljni program odpre in uporabi. ▸ Amikor exportálja a fájlokat, a tartalmukat olyan alakra fordítja, amelyet a célprogram megnyithat és felhasználhat.

5. (pretvoriti v drugačno obliko) ▸ értelmez, formál
Občutke prevajajte v besede, saj le tako lahko drugemu sporočite, kaj čutite. ▸ Az érzéseit szavakkal formálja meg, mivel csak így tudja másoknak megüzenni, hogy mit érez.
Kako se bodo nova pravila prevajala v prakso, trenutno še nikomur ni jasno. ▸ Jelenleg senkinek sem világos, hogyan fogják az új szabályokat a gyakorlatban értelmezni.

prevájati to translate; to make a version; to render into another language; to interpret

prevájati Cankarja v angleščino to translate Cankar into English
prevájati iz nemščine v fancoščino to translate from German into French
dobesedno prevájati to translate word for word
ta knjiga se da lepo prevájati this book translates well; elektrika to conduct
kovine dobro prevajajo električni tok metals are good conductors of electricity

prevájati traduire , (ustno) interpréter; conduire

prevajati iz slovenščine v francoščino traduire du slovène en français
dobesedno prevajati traduire littéralement (ali mot à mot)

prevájati (-am) | prevêsti (-vêdem) imperf., perf.

1. lingv. tradurre; knjiž. voltare:
prevesti iz slovenčine v italijanščino tradurre dallo sloveno in italiano
dobesedno prevesti tradurre alla lettera
prevesti brez slovarja tradurre all'impronta
prevesti prosto, dobesedno tradurre a senso, alla lettera
prevajati nazaj ritradurre
prevesti iz grščine, latinščine v italijanski jezik volgarizzare

2. ekst. tradurre, trasformare:
prevajati glasbo v barve tradurre la musica in colori

3. fiz., fiziol. trasmettere; condurre:
prevajati vzburjenje do mišic trasmettere gli stimoli ai muscoli
kovine dobro prevajajo električni tok i metalli sono buoni conduttori della corrente elettrica

4. jur. prevesti riconoscere, attribuire

prevêlik trop grand, excès moški spol de

prevelika hitrost excès de vitesse
prevelika teža surcharge ženski spol, excès de poids
prevelika vnema excès de zèle
iz prevelike bližine de trop près

prevención ženski spol preprečenje; opreznost, varnostni ukrep; policijska straža; preiskovalni zapor; preduverjenost, predsodek, opozorilo, svarilo; živež

piquete de prevención straža v pripravljenosti
como medida de prevención iz previdnosti
de prevención če bo treba, v sili
exento de prevención nepristranski
llevar a la prevención pripeljati na policijo

prevêsti (knjigo) to translate; to make a version; to render (v into)

dobesedno prevêsti to translate literally (ali word for word); (prepeljati) to convey (over); to transfer; to transport, to carry over; to lead (ali to take, to conduct) over (ali across) to the other side
prevedel je knjigo iz slovenščine v italijanščino he translated the book from Slovene (ali Slovenian) into Italian
napačno prevêsti to mistranslate

previdnost ženski spol (-i …) die Vorsicht
Božja previdnost die Fügung Gottes, die Vorsehung
iz previdnosti vorsorglich, vorsichtshalber
z vso previdnostjo mit Behutsamkeit, behutsam
previdnost je mati modrosti Vorsicht ist die Mutter der Weißheit/Porzellankiste