Franja

despejar izprazniti, prostor narediti, očistiti; spodbuditi; oditi

despejar la cabeza odpočiti se po delu
despejar el terreno odstraniti zapreke
¡despejar! ¡despejad! ¡despejen! pohitite! s poti! pozor!
despejarse živahno delati (govoriti); razvedriti se
la situación se va despejando položaj se (počasi) jasni

dēspērātiō -ōnis, f (dēspērāre)

1. obupa(va)nje, obup, brezupnost, vdanost (v usodo): d. ultima L., extrema, postrema Amm., ad summam desperationem nostri perveniunt C., cum prope ad desperationem pervenissent N., ad desperationem adducti N., in desperationem agi L.; preg.: desperatio spei causa est Cu. iz obupa se rodi upanje. Večinoma z objektnim gen.: Iuv., Suet., Iust., d. vitae, victoriae, rei publicae Ci., recuperandi Ci. ep., spes cum omnium rerum (nad vsem) desperatione confligit Ci., magnam pacis desperationem afferebat C., d. salutis C., Hirt., Cu., rerum, rerum suarum L.; s subjektnim gen. v pl.: desperationes eorum, qui senes erant Ci. ep.; occ. (zdravnikovo) obupanje nad bolnikom: primae desperationis notae L., ad desperationem usque medicorum laborare Val. Max.

2. met. obupna drznost: Ap., Lamp.

dēspērō -āre -āvī -ātum

1. nad kom, nad čim obupa(va)ti, odreči se upanju, slovo dati upanju (upu), nehati upati, ne več upati; abs.: subdiffidere coepi; postea vero desperavi Ci. ep., non desperamus Q.; s praep.: de re publica Ci. ep., de exercitu Ci., de se Ci., Lact. sam nad sabo obupa(va)ti, de officio imperatoris, de Italicis commeatibus C., de summa rerum L., desperatum esse de re publica L.; Gabinium … a (glede na) senatu … desperasse Ci.; in (nad) ecclesia tua prorsus desperabam Aug.; z dat.: saluti Ci., sibi (= de se) Ci., C., desperans rebus tuis (nad … položajem) Ci., oppido (da bi obdržal mesto) Ci., armis Fl.; z abl.: pericula, quibus desperaverat Vell. zaradi katerih je obupal; z inf.: quā posse frui desperat O.; pesn. z NCI: cur ego desperem fieri sine coniuge mater? O.; pogosteje z ACI: desperant id se consequi posse Ci., d. se quae regi pollicitus esset praestare posse N., non desperat (rem) impetrari posse L., desperato (absolutni abl., nekateri berejo desperati) regionem … posse retineri Cu.; occ. nad bolnikom obupa(va)ti: desperantibus de eo medicis Q.

2. trans. nad kom, nad čim obupa(va)ti, čemu odpoved(ov)ati se, kaj pustiti (puščati): pacem Ci. ep., honorem Ci., honores, quos quietā re publica desperant Ci., d. id Corn., voluntariam deditionem L., quae ceteri desperaverint Cu.; pogosto v pass.: sive restituimur sive desperamur Ci. ep., desperari a se ipso Ci. sam nad sabo obupa(va)ti, essent illi desperandi Ci., huius salus desperanda est Ci., ab omnibus desperatus Ci. od vseh za izgubljenega štet, desperatis rebus Ci., C. ali desperatā salute C. v obupu, v obupnem položaju, desperatis legibus et iudiciis Ci., desperatis rebus provinciarum N. obupavši zastran provinc, desperatis campestribus locis C. ker so izgubili vsako upanje, da bi utrdbe v ravnini mogli zavzeti z napadom, desperato auxilio L., nil desperandum Teucro duce et auspice Teucro H. — Od tod adj. pt. pf. dēspērātus 3

1. obupen, brezupen, izgubljen, nesrečen; (o osebah): homines C., o desertum hominem, desperatum, relictum Ci., exercitus conlectus ex senibus desperatis Ci., eos desperatos vocant Lact. (o mučenikih); (o stvareh): res N., pecuniae, rei publicae morbi Ci., haec nunc multo desperatiora Ci., desperatissimo perfugio uti Ci., homines desperatae factionis Min. (o mučenikih); adv. dēspērātē brezupno: non d. sollicitus, vulnus … desperatius dolebat Aug., desperatius aegrotare Cassian.; occ. (o bolniku) brezupno bolan; v pl. subst. dēspērātī -ōrum, m: Ci. ep.; pren. (o državi): aegrotans ac prope desperata res publica Ci. ep.

2. nepoboljšljiv, ničvreden, zavržen: desperatissimus ille latro Ap.

dēspicor -ārī -ātus sum (dēspicere) zaničevati, prezirati, zavreči, zavračati: Q. Pompeius ap. Prisc., Aur., vir pessumis me modis despicatur domi Pl. — Od tod adj. pt. pf. dēspicātus 3 (s pass. pomenom) zaničevan, preziran: me habet pessimis despicatam modis Pl., quae nos nostramque adulescentiam habent despicatam Ter., despicatissimus homo Ci., contemptissimi ac despicatissimi Ci., ignobilissimi homines et despicatissimi Gell.

dessein [desɛ̃] masculin namen, namera, nakana, (zloben) naklep

à dessein, de dessein formé namenoma, nalašč
à dessein de, à dessein que z namenom, da
dans le dessein de (voir) z namenom, da bi (videli)
à quel dessein? čemu? s kakšnim namenom?
sans dessein nenamerno, slučajno
avoir des desseins secrets imeti skrivne namene
avoir des desseins sur quelque chose skušati kaj dobiti
il l'a fait à dessein nalašč je to naredil
nourrir de noirs desseins imeti, gojiti temne, zlobne namene

desserte [dɛsɛrt] féminin servirna miza; (prometna) zveza (de z); religion dušno pastirstvo, izvrševanje cerkvenih opravil (v cerkvi, kapeli); technique ravnanje (s strojem), strežba, manipuliranje

chemin masculin de desserte dovozna cesta
la desserte des villages voisins se fait par autocar zveze s sosednjimi vasmi opravljajo avtobusi
notre curé s'est chargé de la desserte de cette chapelle naš župnik opravlja obrede v tej kapeli

dessin [desɛ̃] masculin risba, risanje, shema; architecture razpoka, reža; načrt; desen, vzorec (v blagu); figuré, poétique osnutek; obris, kontura, očrt; musique téma

dessin au fusain, à la craie à la plume risba z ogljem, s kredo, s peresom
dessin animé risanka
dessin abstrait abstraktna risba
dessin blanc et noir črnobela risba
dessins d'enfants otroške risbe
dessin en hachures šrafiranje
dessin d'imitation risanje po naravi
dessin industriel tehnično risanje
dessin au lavis, lavé tuširanka
dessin à main levée prostoročno risanje
dessins pluriel sur la peau tetoviranje
cahier masculin de dessin risanka
papier masculin, planche féminin, tabte féminin à dessin papir, deska, miza za risanje
salle féminin de dessin risalnica
tissu masculin à dessins tkanina s deseni
je vais te faire un dessin (populaire) natančno ti bom razložil

dessiner [dɛsine] verbe transitif (na)risati; skicirati, načrtati; figuré predstavljati, orisati, opisati, slikati; poudariti

se dessiner odražati se; figuré postaviti se v ugodno luč; pojaviti se, prikazati se; dobiti obliko, izoblikovati se (načrt)
dessiner au crayon, à la plume, au pinceau risati s svinčnikom, s peresom, s čopičem
dessiner un plan narisati načrt
dessiner à l'échelle, en grandeur naturelle risati po merilu, v naravni velikosti
dessiner de mémoire, d'après le modèle risati po spominu, po modelu
ce vêtement dessine les formes du corps ta obleka odraža, poudarja oblike telesa

dessous [dəsu, tsu]

1. adverbe spodaj, zdôlaj

2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

au-dessous (tu) spodaj
au-dessous de pod
cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
de dessous izpod; spodnji
en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
là-dessous pod tem, za tem
il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
dessous de pod; južno
par-dessous izpod
il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
dessous de blouse podloga pri bluzi
dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
avoir le dessous podleči, kratko potegniti
connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
être en dessous (figuré) ne biti odkrit
il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
regarder en dessous skrivaj pogledati
rire en dessous potuhnjeno se smejati
vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

destinée [dɛstine] féminin usoda; bodočnost; življenje

finir sa destinée umreti
tenir entre ses mains la destinée de quelqu'un imeti v svojih rokah usodo kake osebe
unir sa destinée à quelqu'un poročiti se s kom

dēstinō -āre -āvī -ātum (dē in *stanāre iz stāre; prim. gr. στανύω, ἱστάνω postavljam, sl. stan)

I. „trdno postaviti“, od tod pritrditi (pritrjati), privez(ov)ati: antemnas ad malos, rates ancoris C., arcas Vitr., lorum, quo fueram destinatus, abrumpo Ap.; occ. trdno držati: falces laqueis C.

— II. pren.

1. koga (ob)vezati; v pass.: quodam negotio destinatus Ap.

2. določiti (določati), nameniti (namenjati): certae destinataeque sententiae Ci., eum animo auctorem caedis d. L. pri sebi določati ga za … , zatrdno imeti ga za … , tako tudi d. aliquem animo parem alicui L.; aliquem inter participes sceleris Cu. ovaditi, d. orbem muri polentā Cu., imperio finem Halym Cu.; z dat. personae: alteri diem necis Ci., frons turgida cornibus primis et venerem et proelia destinat H. odkazuje … boje, priganja k … , d. Hannibali provinciam L.; z dat. rei: nostri operi destinati C. za dela na okopu določeni, me destinat arae V., d. aliquem morti Cu., debiti destinatique morti L. gotovi smrti namenjeni, destinata morti victima Fl., supplicio destinatus Cu. na smrt obsojen, sorti destinatus Cu. usodi predan, d. aliquid publicis usibus Vell., Icti.; poklas. s praep.: d. aliquem ad mortem L., tempus locumque ad certamen L., consilia ad bellum L., materiam ad scribendum Q., saxo aurove in aliud destinato T., d. noctem … in fugam Amm.

3. occ.
a) skleniti, zavzeti si, nameniti (se); redk. z obj. v acc.: quae destinavimus Cu.; večinoma z inf. ali ACI: infectis iis, quae agere destinaverat C., morte solā vinci destinaverant animis L., quas urbes direpturos se destinaverant L.; abs.: ut destinarat Suet. — Od tod adj. pt. pf. dēstinātus 3 na kaj pripravljen, kaj storiti voljan: ad omne obsequium destinatus Cu., ad mortem d. Cu. ali animus morti destinatus T. pripravljen umreti; subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n namera, namen, nakana, sklep, večinoma v pl.: ei destinato satisfacere Front., salubriter destinata Cu. koristne nakane, antequam destinata componam T. nameravani opis, destinatis adversari T.; ex destinato Sen. ph., Suet. ali destinato Suet. s premislekom, hote.
b) (za smoter, cilj) določiti (določati): non capita solum vulnerabant, sed quem destinassent locum oris L., quem rex ferire destinaverat Cu., d. aliquem ad ictum T., aliquem iaculo Iul. Val.; preneseno na puščice same: sagittas d. Aur. puščice v cilj naperjati, streljati. — Od tod α) adj. pt. pf. dēstinātus 3, adv. -ē pravzaprav „v cilj namerjen“, od tod stanoviten, vztrajen, trdovraten, odločen: destinatus obdura Cat., animi d., preces d. Amm., destinate certare, destinatius adigere Amm. β) subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n smoter, cilj: velut destinatum petentes L., certo ictu destinata feriebat Cu., serrā per destinata currente Sen. ph. v predpisani črti.
c) (dekle komu za nevesto, ženo) določiti, s kom zaročiti: Salinatori filiam tuam destinasti Plin. iun.; z dvojnim acc.: (puellam) forti marito uxorem H.; v pass. z dvojnim nom.: Lepida destinata quondam uxor L. Caesari T.; abs.: antequam destinaretur Ps.-Q., destinata uxor (= nevesta) Icti.
č) drž.pr. (za kako službo) določiti, nameniti; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: d. aliquem consulem, aliquis destinatur consul L., (Agrippae filios) destinari consules cupiverat T., destinare aliquem alicui tutorem Cu., aliquem Pompeio collegam Suet., aliquem regem in locum alicuius Iust.; s finalnim dat. ali z ad: d. aliquem ei bello gerendo Vell., aliquem, ad Aegyptum, ad castra inspicienda Vop.; abs.: praetor destinatus, magistratūs destinati Suet.
d) trgovsko izbrati si za nakup, kupiti hoteti, kupiti nameravati: Luc., qui hanc non properes destinare Pl., minis triginta sibi puellam destinat Pl., eas quanti destinat Pl., quod tibi destinaras Ci. ep.

destituir [-uy-] odstaviti

destituir de un cargo odstaviti s službenega mesta

destituire v. tr. (pres. destituisco) odstaviti, odstavljati:
destituire dalla carica odstaviti s položaja

dēstringō -ere -strinxī -strictum

1. (o)smukati: Ca., Col., Ps.-Q., tunica erat ab humeris destricta Ph. potegnjena; pren.: destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.; occ.
a) (v kopeli) (z)drgniti se: Plin., curvo d. ferro Mart., dum destringitur, tergitur Plin. iun.; pren.: ut destrinxi hominem! Pl. kako sem ga opletel!
b) s smukanjem (o)čistiti: horum (myacum) ius traditur … interanea destringere Plin.
c) (orožje iz nožnice) potegniti, izvleči, izdreti (izdirati): gladium Ci., C., L., Suet., sicas Ci., ensis … : quem cur destringere coner … ? H., destrictus ensis H., O. goli meč; tudi: d. securim L. Pren.: amaritudinem carminum d. Plin. spustiti, in omnes severitas imperatoris destringitur Sen. ph. se naperi strogost … Kot adj. pt. pf. dēstrictus 3, adv. -ē oster, strog, rezek: feneratrix, censura, testimonium Val. Max., officium Plin. iun., destrictior accusator T.; adv. (pogosto districtē): d. minari Plin. iun., denegare Icti., exigere aliquid Veg.; v komp.: Ap., Eccl.; v superl.: Eccl.

2. oplaziti, obdrgniti: destrinxit arundine (s puščico) pectus O., non mea sunt summā leviter destricta sagitta pectora O., destricta levi vulnere est cutis Sen. rh.; pesn. pren.: (volucres) aequora destringunt summis … alis O. se le rahlo … dotikajo morja.

3. pren. (z besedami) prečesa(va)ti, obdel(ov)ati: non ego mordaci destrinxi carmine quemquam O., tu qui scripta destringis mea Ph.

dēsultor -ōris, m (dēsilīre) odskakovalec, jezdec, skakač = jezdec, ki je med konjsko dirko preskakoval s konja na konja: Varr., Pr., Fest., Arn., Numidis desultorum in modum in recentem equum ex fesso armatis transultare mos est L.; od tod met.: semel quadrigis, semel desultore misso L. po enem obvozu štirivprege, po enem objezdenju jezdeca skakača; pren. „preskakovalec“ = vetrnjak, nestanovitnež: amoris O., bellorum civilium Messala Corv. ap. Sen. rh.

dēsultūra -ae, f (dēsilīre) odskakovanje, razjahanje, razsedanje (s konja); šalj.: Pl.

dēsum -esse -fuī -futūrus

1. ne biti, primanjkovati, manjkati: Ter., Lucr., deest animus Ci., si forte desit pecunia Ci., condimenta defuerunt Ci., omnia deerant, quae … C., quod non desit habens H. ki ima vsega v obilju, non defuit quod responderetur; deerat qui daret responsum L., ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. (gl. opombo), non desunt, qui … Plin., Q., nec deerant, qui … Cu. in bilo je tudi takih, ki … , desunt arma Cu., aliquando superest sanguis, aliquando deest Sen. ph.; z dat.: Pl., deest pecunia testibus Ci., neque poëtae tempori meo defuerunt Ci., pedestrīs sibi copias non defuturas Ci., tibi … nullum a me (z moje strani) … pietatis officium defuit Ci., hoc unum ad pristinam fortunam Caesari defuit C., quis mortalium … tolerare potest illis divitias superare, … nobis rem familiarem etiam ad (za) necessaria deesse S., neu desint epulis rosae H., deesse sibi in sumptum ad necessarios usus Sen. ph.; z in in abl.: ut neque in Antonio deesset hic ornatus orationis, neque in Crasso redundaret Ci.; redk. z inf.: tum tibi non desit faciem componere pugnae Tib., mihi non desunt turpes pendere corollae Pr., hoc adhuc defuerat tibi lugere vivos Sen. ph. tega ti je bilo še manjkalo (treba), da si moral žive obžalovati, nec deerat egentissimus quisque … prodere ultro dites dominos T., nec cernere deerat lumina Sil. in bilo je videti; id (hoc) deest z ut = tega še manjka, da … : id enim deerat, ut templa reciperent, quas … Sen. rh., hoc prorsus fabulis deerat, ut … Sen. rh., hoc defuit unum Fabricio, patriam ut rhombi memoraret et annos Iuv.; kot v. impediendi s quominus: T., duas sibi res, quominus in vulgus et in foro diceret, defuisse (= se impedivisse) Ci.; za nikalnico s quin: Suet., si tibi ipsi nihil deest, … quin scias Ci.

2. occ.
a) hote ne biti pri čem, česa ne udeležiti (udeleževati) se, pri čem ne sodelovati, čemu ne prisostvovati: d. bello, convivio Ci.
b) komu ne biti pri roki (na roko), ne pomoči (pomagati), v pomoč ne biti, pomoč odreči (odrekati), koga na cedilu pustiti (puščati), kaj opustiti (opuščati), zapustiti (zapuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati); abs.: nos consules desumus Ci. naju konzulov ni, non deerat in causis Ci., ego vero non deero Cu. jaz pa bom na svojem mestu; z dat.: non deest rei publicae auctoritas huius ordinis Ci., nullo loco deesse alicui C. povsod streči, non mihi auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., sibi deesse Ci. sam sebe zanemarjati, škodovati si, ne tibi desis Cl., tako tudi: neque enim … desum mihi ali haud mihi deero (beri dērō) H.; d. officio et dignitati meae Ci. ep., non d. negotio ali rei C., communi saluti nulla in re d. C., Timotheo de fama dimicanti d. N., Verginio … succlamabat multitudo, nec illius dolori nec suae libertati se defuturos L., d. tempori L. ali occasioni temporis C. pustiti, da preteče; non deesse s quominus ali quin: nec defuit Polycletus, quominus … incederet T. ni zamudil, deesse mihi nolui, quin te admonerem Ci. ničesar nisem hotel zamuditi, da bi te ne opomnil, se nullo loco nec tempore defuisse, quin … tenderet L.; poklas. z inf.: Sil., nec deerat ipse lacrimis misericordiam elicere T. ali nec deerat ipse vim principis complecti T. storil je vse, da bi …

Opomba: Pesn. kontr. dēst (= deest) V., dērunt, dērant idr. (= deerunt, deerant) O., dēro (= deero) H. Pf. dēfuĕrunt O. Star. cj. pf. dēsiet Ca. Inf. fut. dēfŏre (= dēfutūrum esse) Ci., L.; cj. impf. dēfŏret (= deesset) Paulin. ap. Aug., Ambr., dēfŏrent Ambr.

détacheur [detašœr] masculin čistilec, odstranjevalec madežev (oseba)

flacon masculin détacheur stekleničica s sredstvom za odstranjevanje madežev

dētegō -ere -tēxī -tēctum

1. streho čemu vzeti (jemati) = kaj odkri(va)ti, razkri(va)ti: villam Pl., aedem L., aedes Iovis detecta prolabitur N., Caci detecta regia V.

2. odkri(va)ti, razkri(va)ti, razgaliti (razgaljati): artus et grandia d. ossa O. (toda: ossa Capyis d. Suet. izkopati), detecti nervi O., d. vulnus Cels., puer detectus caput (grški acc.) V. = capite detecto Suet. razoglav, detecta corpora T., strictum vaginā d. ensem Sil. (goli) meč potegniti; pren.: quia fieri possit, ut (illa) patefacta et detecta mutentur Ci., iam iuga montium detexerat nebula L. je bila dala videti; šalj. = sneti: detegetur corium de tergo meo Pl., tempestas mea, quae mihi modestiam omnem detexit, tectus quā fui Pl.; aliquem perdere, detegere Turpilius fr. kožo sneti s koga = sleči, oskubiti ga.

3. pren. odkri(va)ti, razode(va)ti, na dan spraviti (spravljati), obelodaniti, izda(ja)ti, ovaditi (ovajati): d. insidias, consilium L., detecta fraus L., d. culpam O., alicui intimos affectus suos Sen. ph., coniuratio detegenda Cu., d. coniurationem Catilinae, consilia coniuratorum Suet., iudicium animi sui T.; z odvisnim vprašanjem: neque quis esset ante detexit Suet.; refl. se detegere in med. detegi razode(va)ti se, izda(ja)ti se, ovajati se, (po)kazati se: mores se inter ludendum … detegunt Q., ex epistulis mutua malignitas detegitur T., formidine detegi T., trepidatione detectus Suet.; occ. koga zalotiti, zasačiti: pridie, quam Philotas detectus est Cu., in furto detectus Lamp.