Franja

veselíti (-ím)

A) imperf.

1. far piacere, rallegrare:
uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!

2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica

B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.

1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato

2. godersi; attendere con gioia:
veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

veselíti alegrar; causar alegría; placer

to me zelo veseli lo celebro mucho
veseli me, da ... me alegro de que (subj), me complace que (subj) (da si prišel que hayas venido)
zelo bi me veselilo, če ... celebraría mucho que (subj), tendría mucho placer en (nedoločnik)
veseliti se česa alegrarse de a/c, complacerse en, celebrar a/c
veseliti se na kaj esperar gozoso a/c
kako se veselim! ¡cuánto me alegro!, ¡cuánto lo celebro!

vesêlje alegría f ; placer m ; alborozo m ; regocijo m

od veselja de alegría
kakšno veselje! ¡qué alegría!
prekipevajoče veselje alegría desbordante
v veliko moje veselje con gran satisfacción mía
z veseljem con mucho gusto, gustosamente
biti ves iz sebe od veselja no caber en sí de gozo
jokati od veselja llorar de alegría
napraviti komu veselje alegrar a alg
pravo veselje je to videti es un placer ver esto; da gusto ver esto
(po)kvariti komu veselje aguar la fiesta a alg
pripraviti komu veliko veselje dar a alg una gran alegría, fam dar un alegrón a alg

vespera -ae, klas. le acc. vesperam, ad vesperam, f (= gr. ἑσπέρα; prim. vesper)

1. večer, večerno obdobje = večerni čas: Aur. idr., perpotavit ad vesperam Ci. ali a mane ad vesperam Suet. do večera, si accelerare volent, ad vesperam consequentur Ci. proti večeru, pod večer, vespera Plin., Suet., Ap., Fr. zvečer, primā vesperā Pl., L., Cu., Suet., Iust. ob mraku, vesperā inumbrante T. ali tenebrante Amm. ko se je mračilo.

2. meton. večer = zahod, zapad: ad vesperam iacentes terrae Plin., a vespera Amm. od zahoda, na zahodu.

vespertīnus 3 (vesper)

1. večeren: Col., Ap., Gell. idr., cibus Varr., vespertinis temporibus Ci., Cels. ob večernih urah, vespertinis diebus Varr. zvečer, vespertinis horis Plin. ali abs. vespertinis (sc. horis) Varr., vespertino (sc. tempore) Varr., It. ap. Ambr., senatus consulta vespertina Ci. zvečer storjeni, litterae Ci. zvečer prejeta, si vespertinus subito te oppreserit hospes H. večerni = zvečer, vespertinum pererro forum H. zvečer, acies Plin. oči, ki zvečer slabo vidijo, lucubratio, cantus Plin.

2. zahoden, zapaden, na zahodu ležeč ali se nahajajoč: regio H., vespertina caeli regio Vitr., populus Prud.

vest¹ [é] ženski spol (-i …) das Gewissen (človeštva Weltgewissen)
čista vest ein reines Gewissen
čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen
lahka/mirna vest ein gutes Gewissen, ein ruhiges Gewissen
slaba vest ein schlechtes Gewissen
poosebljena slaba vest das leibhaftige schlechte Gewissen
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
ne da bi se zganila vest kaj storiti: ohne jede Gewissensregung
olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
vest me peče ich habe Gewissenbisse
črv vesti der Wurm des Gewissens
glas vesti die Stimme des Gewissens, religija der Mahner in der Brust
izpraševanje vesti die Gewissenserforschung
konflikt vesti der Gewissenskonflikt, der Gewissenskampf
očitki vesti Gewissensbisse množina
pomisleki vesti Gewissensbedenken množina
presojanje vesti die Selbstprüfung
razlog vesti der Gewissensgrund
stvar vesti die Gewissenssache
svoboda vesti die Gewissensfreiheit
vprašanje vesti die Gewissensfrage
zaradi vesti gewissenshalber
imeti na vesti (jemanden/etwas) auf dem Gewissen haben
po vesti nach dem Gewissen
odločitev po vesti die Gewissensentscheidung
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
boj s svojo vestjo der Gewissenskampf
s slabo vestjo [schuldbewußt] schuldbewusst
z mirno vestjo kaj storiti: getrost, ruhig

vést² conscience

brez vésti conscienceless
čista vést clear (ali good) conscience
slaba vést guilty (ali bad) conscience
z mirno vestjo with an easy conscience
proti moji vésti contrary to my conscience
kosmata vést elastic conscience
glas vésti the voice of conscience
izpraševanje vésti examination of one's conscience
grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
za pomirjenje vésti for conscience(') sake
izprašati si vést to examine one's conscience
imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
vest ga grize his conscience is bothering him
ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
olajšati si vést to get something off one's conscience
pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience

vést¹ conscience ženski spol (morale)

čista vest conscience pure (ali nette)
dobra (slaba) vest bonne (mauvaise) conscience
kosmata vest conscience élastique (ali large)
mirna vest conscience tranquille
po najboljši vesti en son âme et conscience
glas vesti voix ženski spol de la conscience
svoboda vesti liberté ženski spol de conscience
izprašati si vest faire son examen de conscience
olajšati si vest soulager (ali décharger, libérer) sa conscience
potolažiti si vest tranquilliser sa conscience
vest ga peče, grize il a des remords, sa conscience le tourmente
apelirati na vest koga faire appel (ali s'adresser) à la conscience de quelqu'un
čista vest je najboljše zglavje une conscience pure est un bon oreiller

vést² conciencia f

brez vesti sin conciencia
dobra (slaba, kosmata) vest buena (mala, ancha) conciencia
svoboda vesti libertad f de conciencia
vprašanje vesti caso m de conciencia
s čisto vestjo sin cargo de conciencia
imeti na vesti kaj tener a/c sobre la conciencia
imeti čisto (mirno) vest tener la conciencia limpia (tranquila)
imeti kosmato vest tener ancha la conciencia, fam tener la manga ancha
apelirati na vest koga apelar a la conciencia de alg
biti brez vesti no tener conciencia
vest me peče zaradi tega me hago de eso caso de conciencia
vest ga grize le remuerde la conciencia
grizenje, očitanje vesti rescoldo m
izprašati si vest hacer examen de conciencia
olajšati si vest descargar la conciencia
potolažiti si vest tranquilizar su conciencia
čista vest je najboljše zglavje el mejor plumón es una buena conciencia

vêsti (vêdem)

A) imperf.

1. (peljati) condurre, portare; associare:
vesti koga za roko portare qcn. per mano
vesti koga v zapor associare qcn. alle carceri

2. (voditi) portare:
vesti do zmede, v zmedo portare al caos

B) vêsti se (vêdem se) imperf. refl.

1. comportarsi, portarsi:
vesti se kot gospodar farla da padrone
vesti se mirno comportarsi tranquillamente
vesti se, kot da koga ne poznaš comportarsi fingendo di non conoscere qcn.

2. comportarsi, agire:
umetna snov se pri nizkih temperaturah vede drugače kot les ali pločevina con le temperature basse la materia plastica si comporta diversamente dal legno o dalla lamiera

vestido moški spol obleka; ženska obleka, kostim

vestido de calle obleka za na cesto
vestido casero, vestido de cada día domača obleka (za vsak dan)
vestido de caza lovska obleka
vestido de ceremonia gala obleka
vestido dominguero, vestido de fiesta nedeljska, praznična obleka
vestido de medio tiempo, vestido de entretiempo, (Am) vestido de media estación prehodna obleka
vestido escotado (cerrado) dekoltirana (visoko zaprta) obleka
vestido de etiqueta državna obleka
vestido de serio družabna obleka
vestido de gala, vestido de ceremonia gala obleka
vestido de paisano civilna obleka
hacerse (ali encargar) un vestido dati si delati obleko
llevar vestido largo (corto) nositi dolgo (kratko) obleko
los vestidos dan honor obleka dela človeka

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

veterētum -ī, n (vetus) = vervactum praha, ledína, prélog, v ledini (prahi) puščena njiva, neobdelana njiva: maiores quaestus antiquis rettulere, quam nunc nobis praebent amplissima vetereta Col., ab hoc recte phaselus terrae mandabitur vel in vetereto vel melius pingui et restibili agro Col., fabae pinguissimus locus vel stercoratus destinetur et si veteretum erit in valle situm Col., fabae modii quattuor vel sex in vetereto duas operas bubulcorum detinent Col., viciae modii sex vel septem in vetereto bubulcorum duas operas volunt Col.

vetō -āre, vetuī, vetitum (stlat. votō -āre, votuī, votitum: Pl.) (prim. gr. οὐκ ἐτός ne brez razloga, ἐτώσιος [iz Ƒετώσιος] zastonjski, neuspešen, brezuspešen; vetare torej = „obrezuspešiti (obrezuspeševati)“) od tod ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati), ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), ne pustiti (puščati), prepovedati (prepovedovati), braniti (ubraniti, zabraniti, prebraniti) ipd. (naspr. iubere)

1. act.; abs.: lex iubet aut vetat Ci., Q., sed vetant leges Iovis H., si vetet auspicium O., res ipsa vetat O., ventos audite vetantes O. ovirajoče, neugodne; poseb. veto kot držpr. t.t. o ugovoru tribunov, pretorjev, augurjev, haruspeksov (haruspikov): Ter., Dig. idr., ne iuvet vox ista „veto“ L., ius vetandi Ci., ne vetare aut intercedere fas cuiquam tribunorum esset Suet.; s stvarnim obj.: ecquid est, quod populus iubere aut vetare non posset? Ci., istud vetat lex Ci.; pesn.: bella vetare V., maiora vetare O.; obj. z inf.: O., Mart., Sen. rh. idr., ratio vetat intueri molestias Ci., lex recte facere iubet, vetat delinquere Ci., tabulae peccare vetantes H., plerique vetare amplius mentionem paucis facere L., vetant mirari V.; z ACI act., kadar je izražena oseba, ki se ji kaj prepoveduje, z ACI pass., kadar ta oseba ni izražena: V., Pr., Plin., Q. idr., lex peregrinum vetat in murum ascendere Ci., vallo legatos Caesar discedere vetuerat C., vetat eum mirari L., vetuit quemquam ad eum admitti N., quamquam ridentem dicere verum quid vetat? H., Graecos facerem … versiculos, vetuit me (dostavi: versiculos facere) … Quirinus H., vetuit eos violari N. je prepovedal storiti jim kaj hudega, castra muniri vetuit C., Velia lex eum, qui provocasset, virgis caedi necarique vetuit L.; le pesn. s finalnim stavkom: vetabo, qui sacrum vulgarit, sub isdem sit trabibus H. preprečil bom, da ne bo … , sis mihi lenta, veto Tib., (sc. Alexander) edicto vetuit, ne quis se praeter Apellem pingeret H., nam veto, quominus securi percutiatur Sen. rh., nemo vetat, quin … emas Pl.; z acc. personae in abl. rei: quos vetat igne Creon Stat. ki jim prepoveduje grmado, senatum militiā vetare Aur. senata ne pripustiti k vojaški službi, senatu ne dovoliti vojaške službe.

2. pass.; abs.: cum a tribuno vetaretur Ci. ko je tribun izrekel svoj „veto“; s subj. (ki pa ni izražen, če je kak osebni pron.): Q., acta agimus, quod (acc.) vetamur vetere proverbio Ci., quippe vetor fatis V., vetustissimi mortalium nihil per metum vetabantur T., fossam praeduxit, qua incerta Oceani vetarentur T. naj bi se prepovedovale, naj bi bile prepovedane; od tod tudi: vetitae terrae O., nil illis vetitum est O. nimajo nič (takega), kar bi bilo prepovedano, ludere vetitā legibus aleā H., factum vetitum Plin.; z inf. kot subj.: ait esse vetitum accedere Ter., sanguinem arae obfundere vetitum est T.; z NCI: senatus sententiam dicere vetabatur Ci., Nolani muros adire vetiti L., quo factum est, ut a praefecto morum Hasdrubal cum eo vetaretur esse N., senatores vetiti … ingredi Aegyptum T.; pesn. in poklas. z dat. personae: vetitum est sceleri nihil O., cur Dialibus id vetitum? T. — Od tod subst. pt. pf. vetitum -ī, n

1. prepovedano (naspr. licitum): Macr., Amm. idr., nitimur in vetitum semper cupimusque negata O., de vetito quisque parabat opes O., in vetitis Venerem numerant O.

2. prepoved: Suet. idr., iussa vetita (sc. populi) Tab. XII ap. Ci., iussa ac vetita populorum Ci., quae contra vetitum discordia? V.

Opomba: Vulg. obl.: pf. act.: vetavit Pers., Serv., vetastis It.; pf. pass.: vetatus est It., vetati sunt Vulg. — Podaljšana soobl. vetuō -āre: Petr.

vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.

vetustās -ātis, f (vetus)

1. starost, dolg (dolgotrajen) obstoj (obstanek), dolgotrajnost, dolgost časa: Plin., Macr. idr., possessionis, religionis, societatis, equestris nominis Ci., familiae S., familiarum vetustates Ci., vetustas amicitiae T., verborum prisca vetustas Ci. starost in starinskost (arhaičnost, zastarelost), tantum aevi longinqua valet mutare vetustas V., in tanta vetustate non rerum modo, sed etiam auctorum L., memoria eius vetustate abiit L. v dolgem teku časa, statuae intereunt vetustate Ci., odium vetustate sedatur Ci., municipium vetustate antiquissimum Ci., ex annalium vetustate rem eruere Ci. iz starega letopisnega izročila, iz starih letopisov (analov), quae mihi videntur habitura etiam vetustatem Ci. ep. dolgotrajen obstoj (obstanek), scripta vetustatem si modo nostra ferent O. če se bodo ohranili dolgo časa (= potomstvu), vina, quae vetustatem ferunt Ci. starana = stara, uležana vina, vinum magnae vetustatis Cels. zelo staro, vetustatem pati Col. (o vinu) uležati se, vinum in vetustatem servare Ca., Col. pustiti, da (o)stari = da se uleži, incidere in vetustatem Cels. ostareti, postarati se, poma in vetustatem reponere Col. dolgo časa.

2. pesn. starost = priletnost, visoka starost, ostarelost: quamvis obstet mihi tarda vetustas O.

3. occ.
a) kako dolgotrajno stanje, stara zveza, staro znanstvo ali prijateljstvo, dolgo (dolgoletno) druženje ali občevanje: quocum me vetustas et amicitia sociarat Ci., cives devincti necessitudine et vetustate Ci., nos amore sumus, officiis, vetustate coniuncti Ci.
b) dolgoletno izkustvo, dolgoletne izkušnje: ingenio, vetustate, artificio tu facile vicisti Ci.

4. starodavnost (čas in meton. ljudje iz tistega časa), stara doba, stari čàs (čási), stari vek, starína: S., Amm. idr., ut monumenta vetustatis loquuntur Ci., historia nuntia vetustatis Ci., contra omnia vetustatis exempla C., iudicio vetustatis Q., sic credidit alta vetustas Sil.

5. pozna doba, pozna prihodnost: senatus iudicia quae vetustas obruet? Ci.; occ. (pozno) zanamstvo, potomstvo, zanamci, potomci: de me nulla obmutescet vetustas Ci., si fidem tanto operi est latura vetustas V.

vēxillum -ī, n (demin. vēlum, gl. to besedo)

1. vojaški prapor, vojaška zastava, znamenje manip(u)lov, poseb. pa konjeniških čet: Fl., Amm. idr., manipuli vexilla convellunt T., vexillum equitum L., hoc veteres non probunt milites, quos sub vexillo una profectos docuimus C.; prapor, nataknjen pri vojaških naborih: num umquam perditis cinibus vexillum tollere Ci. „vzdigniti prapor“ = dvigniti (vzdigniti) se s praporjem, odriniti; pren.: submittere modeste fortunae vexilla suae Stat. „zastave (praporje) … spustiti (spuščati), povesiti (povešati) = ne prevze(ma)ti se.

2. occ. rdeči prapor, s katerim je poveljnik na kopnem ali na morju dajal znamenje za napad ali odhod (odplutje), signalni prapor: Auct. b. Hisp. idr., vexillo signum dare C., vexillo sublato significare, ut … Auct. b. Alx., Caesari … vexillum proponendum (sc. erat) C. Cezar je moral dati izpostaviti (natakniti) signalni prapor, se, si id fieri vellet, vexillo insignis T.

3. meton. k enemu praporu sodeče moštvo, oddelek, enota, četa: vexillum centum octoginta sex homines erant L., accedunt utrimque pio vexilla tumultu Stat., equitum vexilla T., praemissis Gallorum cohortibus (pehote) et Germanorum vexillis T. konjeniški oddelki (konjeniška krdela), vexillum tironum T. oddelek novincev (skupaj idočih k legijam, med katere naj se porazdelijo); pogosto = vexillarii b) (gl. vēxillāriī) veterani veksilárijci, veterani praporniki: vexilla legionum, vexilla veteranorum, vexilla primae legionis, e legionibus aliis vexilla T.; pa tudi = vexillarii a) veksilárijci praporniki, (praporni) odred: vexilla delectorum ex Illyrico et Aegypto T.

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

vézati (véžem) imperf.

1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

3. teh. collegare, congiungere

4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare

vi

A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)

1. vas, vam:
vi sento benissimo odlično vas slišim
devo darvi ragione moram vam dati prav

2. (v funkciji etičnega dativa)
vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen

3. pleon.
chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?

B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil

C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan