Franja

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

tenebrae -ārum, f (po disimilaciji iz *temefrā, *temafrā; indoev. kor. *tem(H)-, temen; prim. skr. támisrāḥ, támas- tema, timiráḥ temen, temnobarven, lat. temere, temerō, tēmētum, sl. tema, temen, lit. tamsà mrak, tema, témsta, témti posta(ja)ti temen, tamsùs temen, let. tumst temni se, timt stemniti se, stvnem. demar = nem. Dämmerung, stvnem. dinstar in finstar = nem. finster)

1. tema, t(e)mina: eruptione Aetnaeorum ignium (sc. summae) tenebrae finitimas regiones obscuravisse dicuntur Ci., taetris tenebris Ci.; pri pesnikih: tenebris nigrescunt omnia circum V., obtenta densantur nocte tenebrae V.

2. occ.
a) močna tema (temina), noč, mrak, mračnost, mrakoba, mrakota: quo modo redissem luce, non tenebris Ci., tenebris obortis N. ko se je stemnilo, ko se je zmračilo, et fulget tenebris Aurora fugatis O., quo cum primis se intendentibus tenebris pervenissent L., ferunt Ti. Caesari fuisse naturam ut expergefactus noctu paulisper haud alio modo quam luce clarā contueretur omnia, paulatim tenebris sese obducentibus Plin.
b) tema, temina = slepota, oslepelost, slépost (slepóst): tenebras et cladem lucis ademptae obicit O., occĭdit ex templo lumen tenebraeque sequuntur Lucr., quorum caeca lumina in altissimis tenebris erant, eorum oculos in pristinum restituebant aspectum Lact.
c) tema pred očmi, nezavest, omedlevica, omedlelost, omedlênje, omedlevanje: Sen. rh. idr., dolore amens tenebris narratur obortis (ko se ji je stemnilo pred očmi) semianimis procubuisse Cu., tenebrae oboriuntur, genua inediā succīdunt Pl.
d) smrtna tema, smrt: iuro me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., certumst mihi ante tenebras (= noctem) persequi tenebras (= mortem) Pl.

3. meton. temen kraj, kot, zakotje, zakot, zatišje, skrivališče, zatočišče, zavetje: Cat., Mart. idr., se ille fugiens in scalarum tenebras abdidit Ci., cum illa coniuratio ex tenebris erupisset (iz skrivališč) Ci.; o javni hiši (bordelu): homo emersus subito ex diuturnis tenebris lustrorum ac stuprorum Ci.; occ.
a) = temníca: ex tenebris et carcere (ἑ`ν διὰ δυοῖν) Cu. = iz temne ječe; aeternis tenebris vinculisque eum mandare Ci., robur et tenebrae L., quem in tenebras abripi iussit (v temno luknjo, v ječo) Ci., clausi in tenebris S.
b) o podzemeljski temi: tenebrae Stygiae V., infernae H., explebo numerum reddarque tenebris V.

4. metaf. tema, temotnost = skritost, ne(po)znanost, obskurnost, nizkost, nizek stan, nepomembnost, preprostost, nizkotnost: rex Deiotarus vestram familiam e tenebris in lucem evocavit Ci., quae iacerent in tenebris omnia (bi bilo neznano), nisi litterarum lumen accederet Ci., neque te ex amplissimi viri dignitate, sed ex tuis tenebris extraham Ci., o tenebrae, o lutum, o sordes (sc. Piso) Ci.
a) nejasnost, tema (zmot): Lucr., Val. Max., Lact. idr., in tenebris quam in luce causam versari maluisti Ci., tantae tenebrae erroris et inscientiae Ci., (sc. Menander) omnibus eiusdem operis auctoribus fulgore suae claritatis tenebras obduxit Q. je zatemnil, je zamračil, je zasenčil, tenebrae (megla) calumniae Ph., si quid est, quod indagaris, inveneris, ex tenebris erueris Ci., latent ista omnia crassis occultata et circumfusa tenebris Ci.
b) tema, temotnost = nejasnost, nerazločnost, nerazvidnost, nerazumljivost, nerazložljivost, nedoumljivost: obducere tenebras rebus clarissimis Ci., tenebras offundere iudicibus Ci. sodnike udariti s slepoto = preslepiti, zaslepiti.
c) sleparstvo, sleparjenje, prevara, varanje, goljufija, starejše lest: quas tu mihi tenebras trudis? Pl., qui linguae vitaeque tenebras sequntur Gell. ničevost v besedah in dejanjih.
d) žalostno stanje, zmešnjava, nered, zmeda, homatíja: ex illo metu mortis ac tenebris revixit Ci., si quid tenebrarum obfudit exilium Ci.

Opomba: Sg. tenebra -ae: Ap., Lamp., Ven.

terminus -ī, m (indoev. kor. *ter- prekoračiti, onkraj priti; prim. skr. tárati [on] prehaja, premaguje, tarantáḥ morje, tīram breg, rob, gr. τέρμα konec, cilj, τέρμων meja, lat. termen, termō, trāns, stvnem. durh, duruh = nem. durch)

1. mejnik, tudi mejni kamen, mejno znamenje: termini agrorum Plin., terminos exarare Fest., Termine, sive lapis sive es defossus in agro stipes O.

2. (v sg. le pesn. in poklas., sicer v pl.) meja, meje, mejna črta, mejníca (méjnica), starejše granica, okoliš: nulli possessionum termini Ci., modicis regni terminis uti Ci. imeti tesno omejeno kraljestvo (ozemlje kraljestva), terminos ponere T., terminos urbis propagare T. meje mesta, obmestje.

3. pooseb. Terminūs Têrmin = „Mejaš“, „Mejač“, mejniški bog, zaščitnik mejnikov (meja): H., Aug., Lact. idr., Termini fanum L.

4. metaf. (večinoma v pl.)
a) meja, omejitev, cilj: Pl., Plin. iun. idr., adversus cupiditates Cu., termini gloriae nostrae Cu. velikost, razširjenost, senectutis nullus est certus terminus Ci., ius terminis circumscribere Ci., terminos pangere Ci., certos fines terminosque constituam Ci., oratoris facultatem ingenii sui terminis describere Ci.
b) konec, sklep, sklenitev, zaključek, končanje: vitae Ci., contentionum Ci. ep., ut quasi terminus imponeretur huic religioni Lact.

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

terreur [tɛrœr] féminin groza, hud strah; teror, strahovanje, nasilje, strahovlada

Terreur strahovlada (od 1793 do 1794 v Franciji)
terreur panique paničen strah
régime masculin de terreur strahovalen, terorističen režim
il est la terreur de cette école on je strah in groza te šole
inspirer de la terreur à quelqu'un koga navdati z grozo
gouverner par la terreur vladati s terorjem
vivre dans la terreur živeti v strahu
être muet, glacé de terreur biti nem, trd od groze, strahu
répandre, semer la terreur širiti, sejati grozo
(populaire) cet homme joue les terreurs ta človek zbuja strah in grozo okoli sebe

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

tih (-a, -o) leise; očitek, pogreb, trenutek, noč, ura, veselje: still; čisto: ganz leise, stockstill, totenstill, nachtstill; (brezšumen) lautlos; (nem) stumm; očitek: unausgesprochen
tih kot miška mucksmäuschenstill, mäuschenstill, still wie eine Maus
tihi družabnik stiller Gesellschafter, stiller Teilhaber
tih sporazum stillschweigende Übereinkunft
biti tih leise sein, still sein
tiha demonstracija der Schweigemarsch
tiha molitev das Stillgebet
tiha voda ein stilles Wasser
tiha voda bregove dere stille Wasser sind/gründen tief
tihe sanje množina der Wunschtraum
tihe želje množina das Wunschdenken
na tihem insgeheim, in der Stille, kaj pokopati: ohne Sang und Klang

tingō (tinguō) -ere, tīnxī, tinctum (prim. gr. τέγγω, stvnem. thunkōn, dunkōn = nem. tunken)

1. namočiti (namakati), (o)škropiti, poškropiti, (o)močiti (omakati), (na)vlažiti, ovlažiti (ovlaževati), pomočiti (pomakati), v kako tekočino potopiti (potapljati), s kako tekočino napojiti (napajati), prepojiti (prepajati), (po)rositi, (na)mazati, premazati (premazovati), (na)maziliti: Lydia Pactoli tingit arata liquor Pr., ara lacrimis O., Pallade (z oljem) membra O., pedes Plin., tela venenis Plin., hostili caede manum O., fontem medicamine tingere O. zastrupiti, pavimentum mero H., sanguine tincta humus O., tunica sanguine tincta Ci., victima pontificum securim cervice tinget H.; namočiti, pomočiti; na vprašanje kam?
a) z abl.: Mart., Iust. idr., stridentia tingunt aera lacu V. sršeče (cvrčeče) železo namakajo v vodo, kalijo v vodi, aequore tingui V., O. = zaiti, zahajati (o zvezdah).
b) s praep. in z abl.: in undis vestigia tingit O., faces in amne O., in amne comas Pr., spongia in aceto tincta Cels.; pesn. (o zahajajočih zvezdah): Phoebus in aequore tinguit equos O.; metaf. prepojiti (prepajati), napojiti (napajati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, napolniti (napolnjevati): vis aurea flumen tinxit O. zlatotvorna moč je prepojila reko, orator tinctus litteris Ci., Laelia patris elegantiā tincta Ci. obdarjena, verba sensu tincta Q., libellos sale Romano tingere Mart.

2. occ. (pre)barvati, (o)barvati, pobarvati, (po)mazati, premazati (premazovati): poma puniceo colore O., cutem Mart. lepotičiti, lanae bis tinctae murice H., nihil nisi conchylio tinctum Ci., comam O., coma … viridi cortice tincta nucis Tib., nummos Ulp. (Dig.), tinguntur sole populi Plin., caeruleum ali hysginum tingere Plin. modro barvati, purpuram tingere Plin.; pesn.: tinxerat ora rubor O. rdečica je oblila, tinctus violā pallor amantium H. z rdečico obarvana bledica zaljubljencev, loca lumine tingere Lucr. razsvetljevati, globus candenti lumine tinctus Lucr. razsvetljeno. — Od tod

1. subst. pt. pr. tingentēs -ium, m barvarji: tingentium officinae Plin.

2. subst. pt. pf. tincta -ōrum, n barvano, pisano: tincta absint Ci.

3. krstiti: solā se paenitentiā tinguere, venturum mox, qui tingueret in spiritu et igni It. ap. Tert., tinctus est ab Ioanne prophetā in Iordane flumine Lact.

tolkalo samostalnik
1. ponavadi v množini (vrsta glasbila) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerOb petju uporablja tolkala in tudi improvizacijo. ▸ Az ének mellett ütőhangszereket és improvizációt is alkalmaz.

2. ponavadi v množini (igranje tolkal) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerŠtudij tolkal bo verjetno nadaljevala na akademiji v Zagrebu. ▸ Valószínűleg a zágrábi akadémián folytatja majd ütőhangszeres tanulmányait.

3. ponavadi v množini (glasbenik) ▸ ütősDirigent je odlično vodil množičen ansambel, ki je koncert izvedel v prvotni različici s spremljavo tolkal in dveh klavirjev. ▸ A karmester kiválóan vezette a nagy létszámú együttest, amely a versenyművet eredeti változatában, ütőhangszerekkel és két zongorával adta elő.

4. (predmet na vratih) ▸ kopogtatóČe so na obisk prišli moški, so potrkali z večjim in glasnejšim tolkalom. ▸ Ha férfiak érkeztek vendégségbe, a nagyobb és hangosabb kopogtatóval kopogtak be.

5. (pripomoček za drobljenje) ▸ mozsártörő
Vse sestavine stresemo v možnar in tolčemo s tolkalom, dokler se povsem ne zmešajo. ▸ Tegye az összes hozzávalót mozsárba és törje össze a mozsártörővel, amíg teljesen össze nem keveredik.

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

Ton², der, (-/e/s, Töne) zvok (tudi Physik, Musik); figurativ zven, ton; (Nuance) odtenek, niansa, ton; ganzer Ton Musik celton; halber Ton Musik polton; ohne Ton nem, brezzvočen; mit Ton zvočni, z zvokom; guter Ton bonton; ein falscher Ton figurativ napačen zven; ein falscher Ton schwingt mit narobe zveni; einen (anderen) Ton anschlagen ubrati (druge) strune; keinen Ton niti besedice (sagen ne reči, herausbringen ne iztisniti, hören wollen ne hoteti slišati) ; den Ton angeben figurativ dajati ton; große/dicke Töne reden/schwingen/spucken širokoustiti se; Ton in Ton gehalten v odtenkih iste barve

tonō -āre, tonuī (indoev. kor. *(s)ten- glasiti se, doneti; prim. skr. stánati, stániti, stánayati [on] doni, grmi, rjove, tuli, gr. στένω, jon. στείνω stokam, στόνος stok, stokanje, στενάχω, στεναχίζω vzdihovati, στεναγμός, στέναγμα vzdih, στόνος, στοναχή stok, ječanje, lit. stenù stokati, stvnem. donar = nem. Donner, nem. stöhnen)

1. (za)grmeti, (za)treskati; impers.: tonuit tempestate serenā Enn., si tonuerit Ci., ordine tonare prius oportet, postea coruscare Ap.; potem pesn. s subj.: Iove tonante Ci., Iuppiter tonabat Pr.; pt. pr. tonāns -antis grmeč, gromeč, treskajoč: caelo tonantem credidimus Iovem regnare H., tonantes equi H. gromovni (gromoviti) konji; subst. Tonāns -antis, m Gromóvnik (poseb. Jupitrov vzdevek): iter est superis ad magni tecta Tonantis O., Capitolinus Tonans O., Falcifer Tonans (= Saturnus) Mart., sceptriferi (= Iuppiter et Iuno) Sen. tr.

2. metaf.
a) (za)grmeti, (za)doneti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, razleči (razlegniti, razlegati) se: porta caeli tonat V., tonat Aetna ruinis V., caelum tonat omne fragore V., et prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap.
b) (kakor gr. βροντᾶν) (spre)govoriti z grmečim (gromovitim, gromkim) glasom, (za)grmeti: tona eloquio V., Pericles ab Aristophane tonare dictus est Ci., Pindarico spiritus ore tonat Pr., ut, quod Pericli contigit, fulgere ac tonare videaris Q., neque ipse Cicero territus cesserat tonantibus Demostheni Platonique Col., oratio magnifica et excelsa tonat Plin. iun.; s prolept. obj.: ter centum tonat ore deos V. poje z gromovitim glasom o bogovih, verba foro tonare Pr. z gromovitim glasom govoriti, bella Mart. o vojnah, talia Cl. — Soobl. po 3. konjugaciji: tonimus Verr. ap. Non.

torpeō -ēre -uī (indoev. baza. *(s)terep- [razširjena iz kor. *(s)ter-; prim. sterilis] biti otrpel; prim. lit. tirpstù postati trd, otrdeti, let. tirpt postati trd, otrdeti, sl. otrpniti, trpeti, stvnem. dërb = nem. derb, stvnem. sterban = nem. sterben)

1. (telesno) biti otrpel, biti odrevenel, biti trd, biti otrdel, biti tog, biti neokreten, biti negiben (drevén), biti premrl, biti okamenel, biti skrepenel, biti okrepenel, biti zledenel itd.: Q., Plin., Sil., Iuv., Suet. idr., corpora rigentia gelu torpebant L., simillima saxo torpet O., torpentes rigore nervi L., locus hieme frigore torpens Col. okrepenel, mrtev, hiems frigore torpens Cl., plagae torpentes Cl. mrzli pasovi, circum amnis torpens Stat. ali torpens lyra Sen. tr. negibna.

2. metaf. (duševno) biti brezčuten, biti neobčutljiv, biti neobčuten, biti top, biti omrtvel, biti (u)vel, biti (o)mrtvičen, biti omamljen, biti ohromljen, biti paraliziran, biti trd, biti otrdel, strmeti itd.: qui aderant metu torpentibus L. trdi od strahu, timeo, totus torpeo Pl. ves trd sem od strahu, quid torpentes subito obstupuistis Achivi? Ci. poet. kaj stojite kakor okameneli?, torpes tabellā Pausiacā H. strmiš pred Pavzijevo (Pavziasovo) podobo; od tod: torpent ingenia desidiosae iuventutis Sen. rh., torpet vox L. glas zastaja, glas zamira, torpent consilia L. (tvoji) naklepi so mrtvični (ohromljeni), ne znaš si pomagati; occ. biti nedelaven, biti nedejaven, biti neaktiven, biti len (leniv, lenoben, lenokrven), biti mrtev: deum sic feriatum volumus cessatione (v brezdelju) torpere Ci., ut ignava animalia iacent torpentque T. lenobno ležijo (ἑ`ν διὰ δυοῖν), torpent regna veterno V. leno spijo, torpere ultra et polluendam perdendamque rem publicam relinquere sopor et ignavia (topost in strahopetnost) videretur T., an dextrae torpent L. so onemogle, hostiles torpuere discursūs Amm. so ponehala.

torqueō -ēre, torsī, tortum (indoev. baza *ter(e)q- sukati, viti; prim. skr. tarkúḥ = gr. ἄ-τρακτος vreteno, ἀ-τρεκής brez ovinka, naravnost, sl. trak, stvnem. drāhsil = nem. Drechsler strugar, nem. drechseln)

1. (za)sukati, sesukati, (za)vrteti, viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati), ovi(ja)ti, navi(ja)ti, obrniti (obračati) ipd.: stamina pollice ali digitis stamina duris O. sukati svitek (pri preji) = presti (prim.: ducit inops tremulā stamina torta manu Tib.); tako tudi: fusos Plin., tenui praegnantem stamine fusum Iuv., ad torquenda in alveolis fusa vertantur Hier., fila Sen. ph., aurea pensa Petr. (o Parkah); capillos ferro O. kodrati, laqueum Icti., torti funes V. sesukane, spletene, torta via Pr. zavita pot (v labirintu), tortum vimen O. panj, ulj, vestis circum bracchia torta T. ovita okoli … , torta quercus V. hrastov venec, tignum torquere H. (s škripcem, vitlom) dvigniti, vzdigniti, in orbem torquere Ci. v krogu vrtati; s prolept. obj.: tegimen torquens leonis V. ovijajoč si, caelum sidera torquet O., torquet medios Nox humida cursūs V. vlažna Noč teče sredi svoje krožne poti, axem umero torquere V. nositi krožečo (vrtečo se) os, pulverem Lucan. dvigati, vzdigovati; pesn.: aquas remis O. burkati, vzburkati (vzburkavati), razburkati (razburkavati), spumas V. morje (vz)peniti (speniti, zapeniti, razpeniti), flumen torquet (vali) saxa V., anguis tortus V. v klobčič (kolobar) zvita.

2. occ.
a) (za)vihteti, zagnati (zaganjati), vreči (metati), (za)lučati: cum fulmina torques (o Jupitru) V., hastam alicui Val. Fl., hastas lacertis Ci., hastam in hunc O., iaculum in hostem V., pila valido lacerto O., tela manu O., telum ad aurata tempora V., stuppea Balearis verbera fundae V., glaebas, ramos O., ille nubes torsit in occiduum orbem Lucan.; pesn.: aquosam hiemem torquere V. stresati deževnato nevihto = izžemati (ožemati) oblake, sibila Pr. (za)sikati, trepidantia sibila Val. Fl., tortus rhombus Pr. v krogu tekoč (vrteč se); pren.: curvum sermone rotato enthymema Iuv.
b) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), uperiti (uperjati): na vprašanje kam?: oculos ad moenia V., vestigia ad sonitum V.; na vprašanje od kod?: aurem ab obscenis sermonibus H.
c) obrniti (obračati), voditi, usmeriti (usmerjati), ravnati: ora equi frenis O.; pren.: naturam huc et illuc torquere ac flectere Ci., imbecillitatem animorum Ci., omnia ad commodum suae causae Ci., oratio ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., versare sententias et huc atque illuc torquere T.; pesn.: bella V. voditi.
d) zaviti (zavijati), izviniti, izpahniti (izpahovati), (s)pačiti, (s)kremžiti, nakremžiti (usta, obraz): talum Sen. ph., oculum Ci. obračati, ora torquebit amaror V., ora torquentur Ci., articulorum se ipsos torquentium sonus (pokanje) Sen. ph.; pren.: zvi(ja)ti, zaviti (zavijati), obrniti (obračati), sprevrniti (sprevračati): verbo ac litterā ius omne torqueri Ci., condiciones tortae Pl. zvite, nejasne; poseb. na natezalnici ude izpahniti (izpahovati), nategniti (natezati, nategovati), na natezalnico razpe(nja)ti: ita te nervo torquebo Pl., non posse sapientem beatum esse, cum eculeo torqueatur Ci., raptum e tribunali servilem in modum torsit Suet., ne vinctus tortusve quis civitatem adipisceretur Suet., illam non ira torquentium (natezalcev) pervicere T., servum in caput domini torquere Icti. = contra dominum Icti., etiam si sapiens uratur, torqueatur, secetur Ci.
e) metaf. α) natančno preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izprašati (izpraševati), vprašati (vpraševati), povprašati (povpraševati), poizvedeti (poizvedovati), zaslišati (zasliševati), (po)zanimati se o čem, glede česa: vita P. Sullae torqueatur Ci., Aeacus torquet umbras Iuv. sodniško zaslišuje, aliquem mero torquere H. pri vinu izpraševati. β) mučiti, trpinčiti, trapiti, vznemirjati, nadlegovati, težiti: libidines te torquent Ci., dolores torquent Ci., dies nocteque torqueor Ci., meritus (po pravici, kakor je zaslužil) torquetur ab auro O., stulti malorum memoriā torquentur Ci., exspectatione torqueor Ci., sollicitudine, poenitentiā, poenarum omnium exspectatione torquetur mens Q., sin animos suos in earum rerum, quae inveniri non poterant, inquisitione torquerent Lact., se torquet Pl. peha se, ubija se, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H., torqueri amore H.; od tod s skladom glag. timendi: torqeor, ne bona senserit alter O. vznemirja me (misel) = bojim se, da … ; s quod: torqueor, quod discipulum optimae spei amisisti Plin. iun.; z ACI: necesse est torqueri tam iniqua praemia fortunam persolvere Sen. ph. — Od tod

1. adv. pt. pf. tortē zavito, zakrivljeno, upognjeno: Lucr.

2. subst. pt. pf.
a) tortum -ī, n mučilna vrv, vož, vožínec: artus torto distraham Pac. ap. Non.
b) torta -ae, f zvito pecivo, štruca, štručka, starejše kržič: torta panis Vulg.

Opomba: Sup. tudi torsum: Prisc.

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

torvus 3 (indoev. kor. morda *tergu̯-, *tr̥gu̯- groziti, pretiti, strašiti; prim. skr. tarjati (on) preti, grozi, gr. τάρβος strah, ταρβέω (u)strašim, stvnem. drouwen, nem. drohen)

1. divji, srdit, srep, strašen, grozen, hud, strog, osoren, mračen, krut, surov: Val. Fl., Sen. ph., Val. Max., Cl., Arn. idr., oculi O., Q., adspicit hunc torvis (sc. oculis) O., vultus V., facies O., torvaque nescioquid forma minantis habet? O., nec sedeo torva O., aspectus equi Plin., senex (= Charon) Pr. strogi, angues V., draco Ci. poet., torva bos V., Medusa O., cometes torvo visu Plin., corpus visu torvum T., Macedonum acies torva Cu., proelia Cat., vox torvior Ap., tuba rudore torvior Ap.; adv. acc. n. sg. torvum in pl. torva: torvum clamare V. divje vpiti = rjuti, variis vocibus sonare torvum Amm., torvum renidens Sil., torvum lacrimans Stat., torva tueri V.; pesn. (v pozitivnem pomenu) resen, moški: Maro Stat., voluptas Cl.

2. metaf. rezek, trpek (o vinu): torva fiunt vina Plin.

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti

trēs, tria, gen. trium, star. acc. pl. m in f trīs, vulg. treis (Col.) (indoev. m *tréi̯es, f *tisres, n *trī trije; prim. skr. m tráyaḥ, f tisráḥ, n trī, trī́ṇi, osk. trís, umbr. trif, tref, triia (acc.), gr. τρεῖς, τρία, sl. trije, tri, lit. trỹs, got. þreis, þrija, stvnem. drī, nem. drei, nem. three) num. cardinale

1. tri: Fr., Prisc. idr., duae aut tris minae Pl., tria corpora, tris species Lucr., doletis tris exercitus interfectos Ci., tria praedia Ci.; subst. trije, trojica, trojka: tres minime populares existimantur Ci., haec tria (to troje) dum explico Ci.

2. sinekdoha (za izražanje oz. zaznamovanje majhnega števila) nekaj, nekoliko, par, malo: O., Q., Mart. idr., te tribus verbis volo Pl. samo eno besedo (= nekaj besed, par besed) bi rad spregovoril s teboj, tria non commutabitis verba Ter., primis tribus verbis (sc. dixi) Ci., omne aevum tribus explicare chartis Cat.