Franja

igra|ti se (-m se) otroci: spielen, slepe miši, skrivalnice, Indijance: Blindekuh/Versteck/Indianer spielen
igrati se v peskovniku im Sandkasten spielen
figurativno igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen
figurativno igrati se z zdravjem (staviti zdravje na kocko) mit der Gesundheit spielen, die Gesundheit aufs Spiel setzen
figurativno igrati se z življenjem mit dem Leben spielen, das Leben aufs Spiel setzen
figurativno igrati se s smrtjo mit dem Tode spielen
figurativno igrati se z dinamitom mit Dynamit spielen

igric|a ženski spol (-e …) das Spielchen
iti se svoje igrice z sein Spielchen treiben mit

ihnen njim, mit ihnen z njimi; Ihnen Vam; mit Ihnen z Vami; ➞ sie/Sie

ihr¹

1. njej mit ihr z njo; ➞ sie

2. vi (množina k ti)

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus

im|eti³ [é] (-am) ne imeti: nimam z nedoločnikom haben zu (imam opraviti ich habe zu erledigen, imaš ubogati du hast zu gehorchen, nimaš kaj ukazovati du hast nichts zu befehlen; nimamo kaj jesti wir haben nichts zu essen)
im opraviti/opravka s kom/čim: zu tun haben (mit jemandem/etwas)

immer

1. vedno; noch immer še vedno; immer wieder vedno znova; auf immer za vedno, za zmeraj; immer besser vedno bolje, vse bolje in bolje

2. kar, le (immer langsam kar/le počasi, immer mit der Ruhe le mirno); immer zu le daj!

3. was immer karkoli (že); wer immer kdorkoli (že); wie immer kakorkoli (že); wann immer kadarkoli (že); wo immer kjerkoli (že)

in-cubō¹ -āre -uī -itum, redko -āvī -ātum

1. ležati na čem, v čem: Iust., Sen. ph., Sen. tr. idr., i. pulvino, utribus Cu., stramentis H., cortici L.; pesn.: humero levis incubat hasta O., ponto (mari Cu.) nox incubat V., caelum, quod incubat urbi Val. Fl., aër, qui desuper incubat Tert., i. ferro Sen. tr. nasaditi se na meč; z abl.: ut Phegeus aper cupressifero Erymantho incubet O. kako leži (mrtev) na … (zev po gr. zgledu κυπαρισσοφόρῳ Ἐρυμάνϑῳ); z acc.: i. folles Ap.

2. occ.
a) ležati (spati) v svetišču (da pridejo preroške sanje): i. Iovi Pl. v Jupitrovem svetišču, rex oracula Fauni adit … pellibus incubuit stratis somnosque petivit V., i. in fano Pl., Ci., tumulis i. Mel.
b) (o ptičih) valiti: Mel., Suet., nidis i. O., gallinae ovis incubant Col., ova i. Varr., Petr. (pass.: ova incubita Plin.); abs.: incubandi cupiditas Col.

3. metaf.
a) (po starem mitu o zmaju, ki čuva zaklad) na denarju ležati, skrbno varovati (čuvati) ga: Mart., Q., Sen. ph.; glede na ta mit prim.: vulpes … pervenit ad draconis speluncam intimam, custodiebat qui thesauros abditos Ph.; od tod: ille pecuniae spe iam atque animo incubabat Ci., auro defosso, divitiis i. V., publicis thesauris L.
b) (s podobo valjenja): nad čim tičati (ždeti), posvetiti ali vdati se čemu, skrbeti za kaj, potezati, potegovati se za kaj: dolori suo libenter haerere et i. Sen. ph., pro salute patriae i. Val. Max.
c) nezakonito posedati, — v posesti imeti: rei alienae i. pozni Icti.
č) neprestano groziti komu, oblegati: Trebiam … prae se pectore agit spumantique incubat alveo Sil., armento i. Sen. tr., incubans Italiae Fl.; abs.: i. in ipsis urbis faucibus Fl.
d) muditi se, bivati (kje): rure Pl., tabernulam, lucos consitos Ap.
e) (o krajih): ležati ob čem, mejiti s čim: iugum incubans mari Plin.

Index, der, (-/-es, -e/Indizes) indeks, količnik; Statistik: kazalec, kazalnik Index mit fester Basis indeks s stalno osnovo; auf dem Index na indeksu

Inkrafttreten, In-Kraft-Treten, das, Recht uveljavitev, začetek veljavnosti; veljavnost; mit Inkrafttreten ko začne veljati, ko stopi v veljavo

Interview, das, (-s, -s) intervju; ein Interview geben dati intervju; ein Interview führen/abhalten mit jemanden intervjuvati koga

iskati (iščem) poiskati

1. suchen (etwas/nach etwas), nenačrtno: herumsuchen; kopati: graben nach, rude ipd.: schürfen nach; v vodi: fischen nach; tipaje: fühlen nach, tasten nach; kaj: auf der Suche sein nach (etwas)
začeti iskati sich auf die Suche machen nach (etwas)
kaj konkretnega: auf -suche sein (stanovanje/talente/hrano/zaposlitev auf Wohnungssuche/Talentsuche/Nahrungssuche/Stellungssuche sein)
iskati pomoč/prepir/pozabljenje Hilfe/ Streit/Vergessen suchen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
figurativno iskati kot šivanko v kupu sena wie eine Nadel im Heuhaufen suchen
iskati z lučjo pri belem dnevu figurativno mit der Laterne suchen
tu nimaš kaj iskati hier hast du nichts zu suchen/nichts verloren
kaj tu iščeš? was hast du hier zu suchen?
v oglasih: išče se X X gesucht

2.
policijsko iskati koga/kaj: fahnden nach (jemandem/etwas)

3.
iti iskat holen, holengehen, bringen

4.
človek, ki išče … ein -suchender
(počitek Erholungssuchender, poznanstva Kontaktsuchender)

ist|i (-a, -o)

1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
isti dan/istega dne am selben Tag
isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
v isti hiši im selben Haus
ob istem času zur selben Zeit
Naslov ist? Selbe Adresse?

2. (istovrsten) der/die/das gleiche
iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
iste barve gleichfarbig
istega ranga gleichrangig
biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
istih let gleichalt(e)rig
istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
|
figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
ista figa dieselbe Scheiße
| ➞ → koš, ➞ → sapa

isti|ti (-m) gleichsetzen (z/s mit)

ist|o srednji spol (-ega, ni množine) Dasselbe; das Gleiche/Gleiches
pomeniti isto kot gleichbedeutend sein mit
(einer Sache) gleichkommen
biti na istem: (smo na istem es hat sich nichts geändert)

iti³ (gre, je/bo šlo)

1. (goditi se) komu: gehen
kako ti gre? wie geht es (dir)?
gre es geht
bo šlo es wird schon, es wird gehen
dobro iti [gutgehen] gut gehen
bolje: [bessergehen] besser gehen (gre na bolje es geht schon besser), sich machen (es macht sich)

2. (biti dopusten) gehen (to ne gre! das geht nicht!)
to ne gre (ni priporočljivo) das ist nicht ratsam

3.
z njim se ne gre šaliti er läßt nicht mit sich spaßen

4.
komu se (ne) gre kam: (jemand) ist nicht in Verfassung, (irgendwo) zu gehen, (jemandem) passt es nicht, (irgendwo) zu gehen

iti se (grem se)
iti se se igrice (seine) Spielchen treiben (mit)
igre: spielen (slepe miši Blindekuh spielen)
iti se se Boga figurativno Schicksal spielen
iti se se ravbarje in žandarje Räuber und Gendarm spielen

izboljš|evati (-ujem) izboljšati bessern, verbessern; prejemke, plače ipd.: aufbessern
izboljševati se sich bessern, besser werden, bergauf gehen mit (es geht bergauf mit)

izbruh samostalnik
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitörés, kirobbanásAvstrijski državni zbor se je maja 1917 sestal prvič po izbruhu vojne. ▸ Az osztrák országgyűlés a háború kitörése után először 1917 májusában ült össze.
Islandci po izbruhu afere podpisujejo tudi peticijo za odstop premierja. ▸ Az izlandiak az ügy kirobbanása után aláírásokat gyűjtenek a miniszterelnök lemondása érdekében.
Grčiji je zaradi dolgov dve leti po izbruhu krize grozil bankrot. ▸ Görögországot két évvel a válság kitörését követően csőd fenyegette.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kitörés, kiütésZ rastjo mesta je bilo vedno več tudi nevarnosti za izbruh požara. ▸ Ahogy nőtt a város, úgy nőtt a tűzveszély is.
Vzrok za izbruh ognja so vročina, suša in močni vetrovi, vremenoslovci pa tudi v prihodnjih dneh niso napovedali obilnejših padavin. ▸ A tűz keletkezését a hőség, a szárazság és az erős szél okozta, a meteorológusok pedig nem jósolnak nagy mennyiségű csapadékot a következő napokra.
Izbruhi sevanja gama se pojavljajo nenapovedano in so povsem naključno porazdeljeni po nebu. ▸ A gammakitörések váratlanul következnek be és teljesen véletlenszerűen oszlanak el az égbolton.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitörésZadnji večji izbruh vulkana je bil leta 1992. ▸ Az utolsó nagyobb vulkánkitörés 1992-ben volt.
Najbolj zanimivi so gejzirji, izbruhi vode in pare, ki nastanejo zaradi močnega segrevanja podzemne vode. ▸ A legérdekesebbek a gejzírek, a talajvíz intenzív felmelegedése által okozott víz- és gőzkitörések.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitörés, rohamMajhni otroci z rednimi čustvenimi izbruhi izražajo in čutijo negativna čustva. ▸ A kisgyermekek a negatív érzelmeket rendszeres érzelmi kitörésekkel fejezik ki és dolgozzák fel.
Imam izbruhe, tarnam, se pritožujem. ▸ Kirohanásaim vannak, zsörtölődöm, panaszkodom.
To že ni bil prisrčen sprejem, temveč pravi izbruh sovražnosti. ▸ Ez aztán nem szívélyes fogadtatás volt, hanem igazi ellenséges roham.
Ob prihodu košarkarjev je med navijači sledil velik izbruh veselja. ▸ Amikor a kosárlabdázók megérkeztek, a szurkolók örömkitörése várta őket.

5. (o bolezni) ▸ kitörésZdraviti moramo začeti čim prej, vsaj v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov. ▸ A kezelést a lehető leghamarabb meg kell kezdeni, legalább a hólyagok megjelenését követő első három napon belül.
Od okužbe do izbruha bolezni mine od dva do štiri dni. ▸ A fertőzéstől a betegség kitöréséig kettő és négy nap közötti idő telik el.

6. (o besednem odzivu) ▸ kirohanás, kitörés
Ni redko, da domačini na povsem normalne prošnje zahodnjakov odgovarjajo z izbruhi: "Dovolj je kolonializma", "Pojdite domov, kaj še delate tukaj!" ▸ Nem ritka, hogy a helyiek a nyugatiak teljesen hétköznapi kéréseire az „Elég a gyarmatosításból!”, „Menj haza, mit keresel még mindig itt!?” kirohanásokkal válaszolnak.

izganja|ti (-m)
izganjati hudiča den Teufel austreiben, exorzieren
izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben