Franja

Zadetki iskanja

  • instant2 [ínstənt] samostalnik
    trenutek

    on the instant takoj
    the instant I saw her takoj, ko sem jo videl
    in an instant v trenutku, kot bi mignil
  • intégrité [-te] féminin popolnost, celotnost, celost, neokrnjenost, nerazdeljivost; figuré poštenost, neoporečnost, nepodkupljivost

    intégrité du territoire celotnost, nedotakljivost ozemlja
    intégrité d'une somme celotnost zneska, celoten znesek
    atteinte féminin à l'intégrité corporelle telesna poškodba
    conserver l'intégrité de ses facultés inlellectuelles ohraniti svoje umske sposobnosti neokrnjene
    son intégrité n'est pas mise en doute ni nobenega dvoma glede njegove poštenosti
    essayer de corrompre l'intégrité de quelqu'un poskusiti spriditi poštenost kake osebe, skušati jo podkupiti
  • inter-cīdō1 -ere -cīdī -cīsum (inter, caedere)

    1. po sredi (čez pol) (pre)rezati, prebosti (prebadati), prekopa(va)ti: intercisae venae T., hostiam i. Macr., venas fontis cuniculis i. Hirt. odkopa(va)ti, planitiem Plin., aedes Icti. ali pontem L. podreti, montem Ci., Isthmon Q., iugum Hirt., iugum valle a castris intercisum Hirt. ločen z … = insula ab Italiā freto intercisa Sen. ph., colles intercisi vallibus Hirt. presekani, prekrižani, quā (securiculā) intercidantur radices Plin., et sententias intercidere (razkosa(va)ti) et verba corrupte pronuntiare Gell., intercisi dies Varr., Macr., Cl. (dnevi, o katerih se zjutraj in zvečer ne smejo opravljati javni posli).

    2. iz kake celote sem ter tja dele izrez(ov)ati: arundinetum Col.; poseb. liste iz kake računske knjige izrezati in jo tako poneveriti: commentarios Plin. iun., rationes dominicas Ulp. (Dig.).
  • invidia -ae, f (invidus)

    1. act. zavist = zavidanje, sovražnost, nevoščljivost, zavistna bojazen, mržnja, sovraštvo, nenavist, nenavidnost: invidiā rumpantur ut ilia Codro V., invidiā laudem virtutis obterebant N., sine invidiā Mart. rad, invidiae aut odio non dissimilis offensio Ci., invidiā non maius tormentum H.; s subjektnim gen.: non effugit civium invidiam N., Ci., eum invidia aulicorum excepit N., invidiā ducum Antigono est deditus N., invidiae erga eum T., zbadanje.

    2. pass. sovraštvo, zavist, nenavist proti komu, osovraženost, zamrzelost, pristujenost, neprijetnost, zoprnost: videtur honoris amplissimi nomen plus invidiae quam dignitatis adferre Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., absit invidia (verbo) L., Cu., invidiae moles Ci., invidiae tempestas Ci.; z objektnim gen.: invidia facti T., profers verbi invidiam Ci., invidia totius rei L., temere commissi belli Iust.; z adj.: i. decemviralis L. mržnja (sovraštvo) do decemvirov, dictatoria L., invidia ea L. ogorčenje nad tem. Pogosto: in invidiam incidere, venire Ci., N. postati zaviden, zavisti podleči, zasovražiti, zamrziti, in invidiā esse, versari Ci., S. = invidiam habere Ci. zoprn biti, mrzek biti (komu), mrzeti, invidiā premi Ci., ex invidiā laborare Ci., esse minore invidiā N. manj biti izpostavljen zavisti, invidiā rumpi Mart., in invidiam adducere Ci. omr(a)ziti, zasovražiti, invidiam in aliquem commovere, concitare, excitare Ci., invidiam quaerere in aliquem Ci., invidiam alicui inferre Iust. nakopati, aliquem apud aliquem in invidiam vocare Ci. narediti zavistnega, aliquem in invidiam rapere Ci., aliquem invidiā onerare Suet., ex illius invidiā deonerare aliquid et in te traicere Ci., hoc ei magnae erat invidiae N., Ci., T. to se mu je zelo zamerilo, invidiā ardere ali flagrare Ci. od zavisti goreti = strastno sovražiti, invidiam parere Ci.

    3. meton.
    a) predmet zavisti: locupletatis aut invidiae aut pestilentiae possessoribus Ci. zavidana polja, quae invidia est Teucros considere terrā? V.
    b) nevoščljivec, zavistnež, zavidnež, zavistnik; pooseb. Zavist, boginja zavisti: invidia infelix furias … metuet V., me vixisse fatetur invidia H., protinus Invidiae tecta petit O., vidit intus edentem vipereas carnes Invidiam O.
    c) mržnja (ki jo kdo vzbuja v drugih), sovražnost, sovraštvo (zlasti strankarsko), črt, obrekovanje, sumničavost, ogovarjanje, očitek, ne(je)volja, ogorčenost, nezadovoljstvo s kom (naspr. favor, cupiditas = strankarska posebna ljubezen): invidiam Sullanorum agrorum ferre non potuit Ci., sequitur auri invidia Iudaici Ci. očitek zaradi … , Graccho invidia Numantini foederis timori fuit Ci., invidiae et preces T., invidiae erat amissum praesidium S., multa cum invidiā flagitare T., Rhodum secedere statuit ad declinandam invidiam Suet., ut ex eo crudelitatis invidiam colligam Ci., mihi enim nec Demosthenes tam gravi morum dignus videtur invidiā Q.,
  • Íō f (gr. Ἰώ) Ío (gen. Io) ali Ióna, hči argoškega kralja Inaha, Jupitrova ljubica. Ljubosumna Junona jo je spremenila v kravo in naročila stookemu Argu, da jo straži. Arga je usmrtil bog Hermes. Ker je Io preganjal obad, je blodila po svetu in prišla slednjič v Egipt, kjer je spet dobila človeško podobo in rodila Epafa. Istovetili so jo z boginjo Izido, Ozirisovo soprogo. Sklanjatev:

    1. gen. Īūs, acc. in abl. Īō

    2. lat. gen. Īōnis, acc. Īōnem, lat. dat. Īōnī: Acc. fr., Pl., O., Hyg., Pr. — Od tod adj. Īonius 3 ionski, Ionin, Iin (= od Ione ali Io preplavan); prim. Īōn 3.
  • Īphigenīa -ae, f (Ἰφιγένεια) Ifigénija, Agamemnonova hči. Ko bi jo moral oče žrtvovati v Avlidi, jo je Diana odvedla v Tavrido, kjer je bila svečenica te boginje, dokler je nista osvobodila Orest in Pilad: Ci., O., Pr., Hyg.
  • īriō -ōnis, m neka stročnata rastlina, ki so jo Grki imenovali ἐρύσιμον, morda grenkuljica (Glechoma) ali ognjica (= dvoredec (Diplotaxis sp.) ali njivska gorjušica oz. gorčica (Sinapsis arvensis)) (Sisymbrium polyceratium Linn.): Plin.
  • Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.
  • istočasno prislov
    1. (hkrati; sočasno) ▸ egyidejűleg, egyszerre, egy időben
    istočasno vključen ▸ egyszerre részt vesz
    V tritedenski program je istočasno vključenih 20 ljudi, traja pa približno dve uri na dan. ▸ A háromhetes programban egyszerre 20 ember vesz részt, és naponta körülbelül két órát vesz igénybe.
    istočasno izvajati ▸ egyidejűleg kivitelez
    istočasno potekati ▸ egyidejűleg zajlik, egy időben folyik
    Kampanja istočasno poteka na Češkem in na Slovaškem. ▸ A kampány Csehországban és Szlovákiában egy időben zajlik.
    istočasno z volitvami ▸ a választásokkal egy időben
    biti istočasno na istem kraju ▸ egy időben ugyanott van
    Odkrila sem več pešpoti, po katerih se lahko lepo in varno sprehajamo in imamo istočasno čudovite razglede. ▸ Több olyan gyalogutat is felfedeztem, ahol szépen és biztonságosan lehet sétálni, és közben gyönyörű kilátás nyílik.
    Volitve potekajo istočasno na vseh članicah univerze. ▸ A választások minden tagegyetemen egy időben zajlanak.

    2. (uvaja dodatno dejstvo ali nasprotje) ▸ ugyanakkor, közben
    istočasno pa ▸ ugyanakkor azonban, ugyanakkor pedig, de ugyanakkor
    Želel je prijeti žogo, istočasno pa jo brcniti daleč stran. ▸ Szerette volna elkapni a labdát, egyúttal pedig jó messzire elrúgni.
    Odločitev je njuna in jo povsem spoštujem, istočasno pa obžalujem, ker se nista odločila drugače. ▸ Kettőjüknek kell erről dönteniük, és teljes mértékben tiszteletben tartom, ugyanakkor viszont sajnálom, hogy nem döntöttek másképp.
  • iuba -ae, f (sor. z iubeō, gl. iubeō)

    1. griva: Cat., equus iubam quatiens Ci., equum alacrem laetus adspexit, cuius in iubā examen apum consederat V.; metaf.: luduntque iubae per colla, per armos V. (o človeških laseh), quomodo excandescunt, si ex iubā sua decisum est Sen. ph. (o kosmatem pasjem vratu): Val. Fl.; tudi o petelinovem čopu: Col.; o repu zvezde repatice, ki so jo imenovali pogonias (πωγωνίας): Plin.; o drevesnem listju: Plin., illam (orationem) tori et quasi iubae decent Plin. iun.

    2. meton.
    a) (kačji) greben: iubae sanguineae exsuperant undas V.
    b) čeladna griva, čeladni greben: oritur caedes Graiarum errore iubarum V.
  • Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

    1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

    2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

    3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

    4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

    5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

    6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.
  • Iūnō -ōnis, f (sor. z iuvenis, iūnior „mladostna“) Junóna, staroitalska boginja zakona, ki so jo istovetili z gr. kraljico bogov Hero. Kakor to so šteli tudi Junono za Saturnovo in Reino hčer, za Jupitrovo sestro in soprogo: urbs Iunonis O. = Argos, Iunonis promuntorium Mel. (zdaj Trafalgar), stella Iunonis Plin. planet Venera, Iuno regina Ci., Iuno iniqua (sovražna) V., O., Lact., Iuno Monēta (gl. Monēta): Ci., O., L., Lact., Val. Max. Kot boginja zakonov je tudi boginja porodov: Lūcīna (gl. to besedo). Metaf. Iuno Averna O. = inferna V. = infera Stat. = profunda Cl. kraljica podzemlja, Prozerpina. Kakor ima vsak mož svojega genija, tako ima vsaka žena svojo Junono (Plin., Sen. ph.), ki ji daruje na svoj rojstni dan (Tib.), na katero prisega (Tib., Petr.).; meton. in šalj. = soproga: Sen. ph., mea Iuno, non decet esse te tam tristem tuo Iovi (soprog) Pl. — Sestave: Iūnōni-cola -ae, m, f (Iūnō, colere) Junonin častilec (častilka): O.; Iūnōni-gena -ae, m (Iūnō, gīgnere) Junonin sin, Vulkan: O. — Adj. Iūnōnius 3 Junonin: custos (= Argos) O., Hebe O. (kot Junonina hči), regna V. (Kartagina, kjer so Junono posebej častili); tako tudi hospitia V. in Samos O., ales O. = pav, stella Ap. planet Venera, insula Plin. (eden izmed otokov, imenovanih insulae Purpurariae, najbrž Madeira), Iunonius mensis O. junij; Iūnōnālis -e Junoni posvečen: tempus O.
  • Iūturna -ae, f

    1. Jutúrna, Turnova sestra, studenčna nimfa v Ardeji: V.

    2. nimfa, ki so jo častili v Rimu, kjer sta ji bila na forumu vzhodno od Kastorjevega svetišča posvečen studenčni jarin (lacus Iuturnae O., Val. Max., Fl. ) in svetišče na Marsovem polju (V.) — Od tod Iūturnālia -ium, n juturnalije, Juturnin praznik, Juturnino slavje: Serv.
  • ivresse [ivrɛs] féminin pijanost; opojnost, omama; pesniški zanos, ekstaza

    ivresse du triomphe omama zmagoslavja
    il la regardait avec ivresse gledal jo je kot zamaknjen
  • izbráti to choose; to select; to pick out; to elect; to make one's choice

    izbráti med, izmed... to choose between...
    izbral je (iz kupa) vrtnico in ji jo ponudil he picked out a rose and offered it to her
    sam si izbráti to make one's own selection
  • izbruhniti glagol
    1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitör, kirobban
    spopad izbruhne ▸ összecsapás kitör, összecsapás kirobban
    škandal izbruhne ▸ botrány kitör, botrány kirobban
    protest izbruhne ▸ tüntetés kitör
    izgred izbruhne ▸ rendbontás kitör, zavargás kitör
    vojna izbruhne ▸ háború kitör
    nasilje izbruhne ▸ erőszak kitör
    upor izbruhne ▸ ellenállás kitör, lázadás kirobban
    vstaja izbruhne ▸ felkelés kitör
    panika izbruhne ▸ pánik kitör
    afera izbruhne ▸ affér kitör, ügy kitör
    nemiri izbruhnejo ▸ zavargások kitörnek
    Po izreku sodbe so med protestniki in policisti izbruhnili tudi spopadi. ▸ Az ítélethirdetés után összecsapások törtek ki a tüntetők és a rendőrök között.
    Ko je izbruhnila vojna, je imel komaj štiri leta. ▸ Amikor kitört a háború, alig volt négyéves.
    Prvi škandal je izbruhnil, še preden se je festival sploh začel. ▸ Az első botrány még a fesztivál kezdete előtt kirobbant.

    2. (o naravnem pojavu) ▸ kiüt, kitör
    ogenj izbruhne ▸ tűz üt ki
    požar izbruhne ▸ tűz üt ki
    Požar je izbruhnil na dveh zapuščenih sedežnih garniturah, najverjetneje pa so ga povzročili odvrženi cigaretni ogorki. ▸ A tűz két elhagyott kanapén ütött ki, és valószínűleg eldobott cigarettacsikkek okozták.
    V suhih gozdovih lahko izbruhnejo uničujoči požari. ▸ A száraz erdőkben pusztító tüzek üthetnek ki.
    Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo shranjeno seno. ▸ A tűz a padláson ütött ki, ahol szénát tároltak.
    Med sprehodom je izbruhnila huda nevihta – in zadel jo je blisk. ▸ Séta közben heves zivatar tört ki – és a lányt villám vakította el.

    3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitör, feltör
    vulkan izbruhne ▸ vulkán kitör
    ognjenik izbruhne ▸ tűzhányó kitör
    Vulkan običajno izbruhne dvakrat na vsakih 100 let. ▸ A vulkán általában 100 évente kétszer tör ki.
    Gejzir izbruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. ▸ Gejzír tör fel, amikor a mélyből származó forró víz áttöri a felszínen lévő hidegebb vizet.
    Ko skorja ne zdrži več tlaka, plin izbruhne ter požene skale in plin visoko v zrak. ▸ Amikor a kéreg már nem bírja a nyomást, feltör a gáz, és a sziklákat, valamint a gázt a magasba repíti.
    Tradicija pravi, da jo je dal zgraditi papež Kalist na mestu, kjer naj bi iz tal izbruhnilo olje, najverjetneje nafta. ▸ A hagyomány szerint Callistus pápa építtette azon a helyen, ahol állítólag olaj, valószínűleg kőolaj tört fel a földből.
    Kar 12.200 metrov visoko je izbruhnil ogromen oblak pepela. ▸ Hatalmas hamufelhő tört ki 12.200 méter magasságba.

    4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitör, felcsattan
    izbruhniti v jok ▸ sírásban kitör
    izbruhniti v smeh ▸ nevetésben kitör
    izbruhniti v krohot ▸ hahotázásban kitör
    V službi se vas bodo izogibali, saj boste skoraj vsako minuto izbruhnili. ▸ Kerülni fogják a munkahelyén, mert szinte percenként felcsattan.
    Množica je izbruhnila od navdušenja, kardinal je moral počakati, preden je lahko nadaljeval. ▸ A tömeg lelkesedésben tört ki, és a bíborosnak várnia kellett, mielőtt folytatni tudta volna.
    Ko poslušalci dojamejo poanto šale, ponavadi izbruhnejo v smeh. ▸ Amikor a hallgatók megértik a vicc csattanóját, általában nevetésben törnek ki.

    5. (o bolezni) ▸ kitör
    kuga izbruhne ▸ pestis kitör
    epidemija izbruhne ▸ járvány kitör
    bolezen izbruhne ▸ betegség kitör
    Dom, v katerem je izbruhnila epidemija, je trenutno zaprt. ▸ Az otthon, ahol a járvány kitört, jelenleg zárva van.
    Pri okuženih bolezen izbruhne že po štirih mesecih. ▸ A fertőzötteknél a betegség már négy hónap után kitör.

    6. (o besednem odzivu) ▸ kitör, kibukik
    "Oh, kakšna sramota!" je izbruhnila. ▸ „Ó, micsoda szégyen!” – tört ki.
    Možakar je izbruhnil: "Saj sem vedel, da ne posluša!" ▸ A férfi kibukott: „Tudtam, hogy nem figyel!”

    7. (o telesnem odzivu) ▸ kihány, kiokád
    Pri bruhanju izteka iz ust obilica hrane, ponavadi jo otrok izbruhne kar v loku. ▸ Hányáskor sok étel jön ki a szájból, a gyermek általában ívben hányja ki az ételt.
  • izkupíti toucher, encaisser

    izkupiti jo écoper, se brûler les doigts, familiarno trinquer
  • izkupíti (-im) perf.

    1. (dobiti, iztržiti) ricavare, incassare

    2. pog. pren. ricavare, rimediare; buscare:
    izkupiti klofuto rimediare uno schiaffo
    pren. pošteno jo je izkupil si è preso una solenne batosta
  • izkúpiti to take in; to get money for goods sold; to realize

    izkúpiti jo (figurativno) to come off badly, to catch it
  • izkúpiti (kasirati) cobrar

    izkupiti jo (fig) quemarse los dedos, pillarse los dedos