Franja

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

Jezus Kristus stalna zveza
v krščanstvu (svetopisemska oseba) ▸ Jézus Krisztus
Sopomenke: Jezus iz Nazareta

jojobin pridevnik
1. (pridobljen iz jojobe) ▸ jojoba Jojobino olje je naravni tekoči vosek, ki ga pridobivajo iz listov jojobinega grma. ▸ A jojobaolaj természetes folyékony viasz, amelyet a jojobacserje leveleiből nyernek ki.

2. (o rastlini ali delu rastline) ▸ jojoba
3. (izdelek) ▸ jojoba

jópa (ženska) chaqueta f

usnjena jopa chaquetón m de cuero
lovska jopa cazadora f; (iz ovčje kože, brez rokavov) zamarra f

juha samostalnik
(jed) ▸ levesPovezane iztočnice: instant juha, juha iz kocke, juha iz vrečke, kisla juha, kostna juha, prežgana juha, ragu juha, zelenjavna juha, mlečna juha, čista juha

junák hero

junák dneva hero of the day (ali of the hour)
Neznani junák Unknown Soldier
grob Neznanega junáka Tomb of the Unknown Soldier
boriti se kot junák to fight like a hero
napraviti junáka iz koga to make someone (into) a hero, to venerate someone as a hero
umreti kot junák to die a hero
doma se vsakdo čuti junáka every cock crows on his dunghill

junij samostalnik
(mesec v letu) ▸ júniusRazstava bo odprta do konca prvega tedna v juniju. ▸ A kiállítást június első hétvégéjén nyitják meg.
Konec junija so namreč ribiči iz vode potegnili več kot 300 mrtvih postrvi. ▸ Június végén ugyanis a horgászok több mint 300 pisztrángtetemet emeltek ki a vízből.

jut|a ženski spol (-e …) die Jute
iz jute Jute-
(omot die Juteumhüllung, tkanina das Jutegewebe, vreča der Jutesack)

juta samostalnik
(material) ▸ juta

Južna Amerika stalna zveza
(celina) ▸ Dél-Amerika

kab|el² moški spol (-la …) (škaf) der Kübel
figurativno lije kot iz kabla es gießt in Strömen

kábel² (-bla) m star. (škaf) mastello:
pren. liti kot iz kabla piovere a secchi, a dirotto

kadíti (-ím)

A) imperf. ➞ pokaditi

1. fumare:
kaditi cigarete, cigare, pipo fumare sigarette, sigari, la pipa
pren. kaditi strastno, kot Turek fumare come un turco
prepovedano kaditi vietato fumare

2. fare fumo, fumigare; incensare:
kaditi vinograd fumigare la vigna
kaditi s kadilnico incensare

3. (prekajevati) affumicare:
kaditi meso affumicare la carne
kaditi z žveplom (žveplati) solforare
kaditi sode (z žveplom) solforare le botti

4. pren. incensare

B) kadíti se (-ím se) imperf. refl. fumare, mandar fumo (tudi impers.); essere pieno di fumo:
iz dimnika se kadi il camino fuma, manda fumo
v sobi se kadi la stanza è piena di fumo
pren. bežati, teči, da se vse kadi fuggire, correre a gambe levate

káhla (pečnica) azulejo m

peč iz kahel estufa f de azulejos; (nočna posoda) orinal m, fam perico m

kaj¹ (česa) vprašalni zaimek was
brez česa ohne was
čez kaj über was, worüber
do česa woran
iz česa woraus
k čemu wozu
med kaj/čim worunter
mimo česa woneben
na kaj/čem worauf, woran
nad kaj/čim worüber
namesto česa anstatt (von) was
o čem worüber
ob čem woran
od česa wovon, worab
okoli česa worum
po čem wonach, wodurch
pod kaj/čim worunter
poleg česa woneben
pred kaj/čim wovor
pri čem wobei, woran
proti čemu wogegen
skoz/skozi kaj wodurch
s česa wovon
s čim womit
v kaj/čem worin
za kaj wofür, wozu
za čim wonach, wohinter
|
kaj je to? Was ist das?
kaj neki je to? Was ist das denn?
Za kaj gre? Was ist los?
kaj pa, če …? Aber was, wenn …?
kaj pa morem (za to)? Was kann ich dafür?
kaj vse ve! Was er alles weiß!
… s čim se hvali!? … wessen er sich rühmt!?
kaj takega! Sachen gibt's!

káj¹ (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
kaj se je zgodilo? cos'è successo?
kaj bo dobrega? che c'è di bello?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj (pa) je? che c'è?
(izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
(kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo

káj? ¿qué?

kaj je to? ¿qué es esto?
kaj naj storim? ¿qué he de hacer?
kaj je novega? ¿qué hay de nuevo?
kaj me to briga? ¿qué me importa a mí eso?
kaj lepšega kot ...? ¿hay algo más hermoso que...?
kaj praviš k temu? ¿qué dices a eso?
kaj bo iz tega? ¿en qué acabará todo esto?
kaj se je zgodilo? ¿qué ocurrió?, ¿qué pasó?
vem, kaj hočeš sé lo que quieres
kaj novega? ¿algo nuevo?
kaj ne poveste! ¡no me diga!
to je kaj drugega eso es otra cosa

kák (-a -o) adj. quale, che:
kake novice mi prinašaš? quali nuove (ci porti)?
iz kakega kraja si? di che paese sei?
da so to tvoji prijatelji? kaki prijatelji neki! sono questi i tuoi amici? ma che amici del diavolo!
kaka škoda zanj! che peccato per lui!
kak čudovit prizor! che magnifico spettacolo!

kakav moški spol (-a …) der Kakao
ki vsebuje kakav kakaohaltig
proizvod iz kakava das Kakaoerzeugnis

kàkor

A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

B) konj.

I.

1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

3. (izraža podobnost) come:
ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

4. (izraža dozdevno podobnost) come:
srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

II. (v odvisnih stavkih)

1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
(za izražanje primerjave sploh) come:
kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
(za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

3. (v pogojnih odvisnikih) se:
kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda