Franja

flectō -ere, flexī, flexum

I.

1. pripogniti, upogniti, prikloniti, ukloniti, skloniti, ukriviti, usločiti: acanthum V., ulmum in burim V., salignas cratīs V. plesti, ramos manu O., cera flectitur in multas facies O. se da gnesti, iuvenis, … cereus in vitium flecti H. se da kakor vosek nagniti k zlemu, fl. arcum V., napeti, flectens cornua nervo O., radices capilli retro fl. Petr.; o upogibanju udov: membra fl. Ci., quascumque partes sedendo flectimus Ci.; s prolept. obj.: (anguis) flectit sinūs O. se vije v zavojih, se zvija; med.: flector in anguem O. sem (= fio) vijoča se kača. Pogosto pt. pf. flexus 3 pripognjen, upognjen, zakrivljen, kriv, sključen, zvit: aes, cornu, lacerti O., flexi motus Ci. kolebavo gibanje; (o laseh) skodran: comae O., Ap., capilli Petr., crines Mart.

2. metaf.
a) zavijati (spreminjati) glas: vocem Ci., flexus sonus Ci. tresoči se glas, otožni glas.
b) zategniti, z dolžino zaznamovati: syllabam Q.
c) tvoriti: verba Q., hoc vocabulum quoque de Gracco flexum est Gell.
č) kot gram. t. t. = sklanjati, spregati: Varr.
d) tako rekoč drugače ukloniti = spremeniti: vitam Ci., ut eam (sc. istorum viam) flectas, te rogo Ci. ep., in melius adversa, in deterius optata flectuntur Sen. ph.; od tod ganiti, omehčati, omečiti, preprositi, pregovoriti: facile Achivos flexeris Enn. ap. Gell., nisi di inmortales … suo nomine prope fata ipsa flexissent Ci., uti ingenium … avorsum flecterent S., flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., fl. aliquem precibus, lacrimis V., donis L., mollibus iam durum imperiis H., animum Ci., V., O., mentes hominum L., duram mentem O., huic concitare indices, illi flectere convenit Q.; v pass.: dictis nostris sententia flexa est Enn., desine fata (nespremenljiv sklep) deûm flecti sperare precando V., haudquaquam dictis violentia Turni flectitur V. se ne da preprositi, ira deorum flectitur O.; za zanikanim glag. nastopa quin: nihil … flexerunt animos, quin … collem … defeuderent L., neque fletu … flexus est, quin daret profectionis signum T.; pesn.: fl. labores Stat. (o)lajšati.

II.

1.
a) obrniti, zasukati, okreniti, naravnati, zavrteti: de foro in Capitolium currūs Ci., carpentum dextrā in … clivum L., plaustrum O., regimen carinae O., navem Auct. b. Alx., equum H., equos (pri jahanju) C.; pri vožnji: iuga habenis V., quā flectat habenas O. kam naj pelje, fl. geminas acies (= oculos) huc V., oculos O., lumina (oči) V., lumina a gurgite in nullam partem O. ab Hesperia lumina O., ora retro O., vultus suos ad illum O.; o teku, poti: vestigia O., cursum ad puerilem vagitum L. (o volkulji) ali cursūs in laevum O. ali iter ad Privernum, iter Demetriadem L. pot ubrati, napotiti se, certum in orbem quadrupedis cursus O. voditi konja v določenem krogu, iter suum N. ali viam L. spremeniti smer pohoda, flecte viam velis V. jadraj kam drugam; refl.: acies oculorum se flexerat O., se in Daphnona fl. Petr.; med.: volucris … flectitur in gyrum O. leta v krogu, kroži; metaf. o rečeh: hinc se flectit (Hercynia silva) sinistrorsus C. se obrača na levo, unde in meridiem flecti eum (Euphratem) diximus Plin., sol ipse ad aquilonem scandens … ab ea meta incipit flecti Plin. — Kot mornarski t. t. zaviti okoli česa, objadrati kaj: Leucaten flectere molestum videbatur Ci. ep., in flectendis promunturiis Ci.
b) redko časovno: flexo in vesperum die T. ko se je bil dan (k večeru) nagnil, proti večeru.

2. metaf.
a) qui (versūs) in Tiberium flecterentur T. ki jih je bilo mogoče aplicirati (nanašati) na Tiberija.
b) α) kaj od koga: quod procul a nobis flectat fortuna gubernans Lucr. β) koga od česa: aliquem a studio ad imperium Ci., si quem a proposito spes … flexisset L., ubi animus iudicis ab aliqua … opinione flectendus est Q.

3. intr. v med. pomenu
a) (za)obrniti se, kreniti kam: Hasdrubal … ad Oceanum flectit L., ex Gabino in Tusculanos flexere colles L., cum procul hos laevo flectentīs limite cernunt V., inde Vitellius Cremonam flexit T., priusquam in Capitolium flecteret Suet.; pren. obrniti se k čemu, poprijeti se česa, podati se na kaj, odločiti se za kaj: postquam ad providentiam sapientiamque flexit T. ko pa je začel govoriti o … , arguebatur in ambitionem flexisse T.

flojo ohlapen, nenapet, medel, slaboten; gladek (lasje); len, zanikrn; ameriška španščina strahopeten, bojazljiv

flojo de muelles mehkosrčen, popustljiv
flojo de piernas slabih nog, slab pešec
alumno flojo slab, zanikrn učenec
seda floja surova svila
vino (te) flojo nemočno vino (čaj)

fluctus -ūs, m (iz star. sup. fluctum glag. fluere)

1.
a) (redko) abstr. valovito gibanje, valovanje, kipenje valov, struja, tok: aquae Lucr., humor destitit in dubio fluctu iactarier intus Lucr., pulsare fluctu ferrea texta suo Lucr., fl. nosterque marisque O.; v pl.: quem Euripum … tam varias habere putatis agitationes … fluctuum Ci., o navis, referent in mare te novi fluctus? H.; pren.: varius fl. odorum Lucr. tok vonjav, atro volvens incendia fluctu Val. Fl. v … toku;
b) valovito gibanje (pri telesnem spoju), pretegovanje: exossato ciet omni pectore fluctus Lucr.; v pl.: Arn.

2. pogosteje meton. (konkr.) valujoče vodovje, val, valovje; v sg. (redko): alia fluctus differt, dissipat … membra Enn. ap. Non., ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., navis expulsa fluctu Ci., fons fluctu totus operiretur, nisi … Ci., ad fluctum aiunt declamare solitum Demosthenem Ci., fluctus uti medio coepit cum albescere ponto V., fluctu (maris) allui L., fluctu icta (navis) O.; večinoma v pl.: (venti) mari magno fluctus extollere certant Enn., excitatis maximis fluctibus Ci., hiemi sese fluctibusque committere Ci., fluctibus compleri C., sedatis fluctibus C., procella … fluctūs ad sidera tollit V., et mulcere dedit fluctus et tollere vento V., luctantem Icariis fluctibus (dat.) Africum mercator metuens H., fl. aequorei O., fluctibus erigitur pontus O., fluctus frangere Sen. ph., fluctibus leviter allui Plin. iun.; pren. preg.: excitabat, enim fluctus in simpulo, ut dicitur Ci. = veliko hrupa je gnal za nič (prim. v sl.: „veliko veka, malo teka“); sinekdoha: (valujoče) morje: iam medio apparet fluctu Zacynthos V. sredi morja, fluctūs subterlabere Sicanos V., ire per longos fluctus H. čez širno morje.

3. metaf. (večinoma v pl.) valovi , viharji življenja (poseb. javnega) = nemir(i), neugodnost, neprilike: in re publ. fluctus excilantur Ci., tantos fluctus excitare in contione Ci., in illis fluctibus contionum Ci. na ónih burnih (viharnih) zborovanjih, Massilia … barbariae fluctibus alluitur Ci., qui in hac tempestate populi (narodnega življenja) iactemur et fluctibus Ci., belli fluctibus circumiri Ci., se civilibus fluctibus committere N. državljanskim nevihtam, valovom strankarstva, belli miscebant fluctus Lucr., irarum fluctus Lucr., V., fluctibus in mediis et tempestatibus urbis H.

Opomba: Star. gen. sg. fluctuis: Varr. ap. Gell.; nom. pl. fluctī: Pac. fr., Acc. fr.

fluet, te [flüɛ, t] adjectif tanek, nežen, šibak

doigts masculin pluriel fluets tanki prsti
voix féminin fluette slaboten, šibek glas

focus -ī, m

1. ponev: Sen. ph., panem in foco caldo sub testu coquito Ca.; occ. darilna ponev, kadilna medenica: (dis) dentur in antiquos tura … focos O.

2. sinekdoha: ognjišče, poseb. v atriju rim. hiše: ad focum sedere Ci., iamdudum splendet focus H., focus a flammis et quod fovet omnia, dictus O., foco cinerem dimovit O., epulasque foci misere calentes O., ardentes in focis … vidimus mappas Plin.; tudi kamin v sobi: ligna super foco large reponens H., dum meus … luce at focus Tib.; occ.
a) darilno ognjišče: sacrum vetustis exstruat lignis focum H., dis tribus totidem focos de caespite ponit O., serta de sanctis focis Tib., haedus corruet ante focos Pr.; poseb. kot bivališče hišnih bogov (larov): haec imponentur in foco nostro Lari Pl., focus Larum, quo familia convenit Plin.
b) evfem. pogorišče grmade: confusa ruebant ossa focis V.
c) meton. α) ogenj, žar: per tria partitos qui (Cacus) dabat ora focos Pr. ki je bljuval ogenj, exhibuit vivos carbasus alba focos Pr. je dala ognju vzplameneti (bukniti); sine foco coxerunt Marc. β) razbeljeno železo: Veg.

3. meton. (pl. večinoma v edninskem pomenu)
a) dom, domačija, domovanje, bivališče, posestvo: domi focique fac … ut memineris Ter., te amicum Deiotari regis foci viderunt Ci. hiša, dvor, omnium civium foci vestrae sapientiae commissi sunt Ci., repetebant patrios focos Ci., eum nudum eicit domo atque patriis focis Ci.; poseb. v prvotno asindet. zvezi: ab aris focis Ci., pozneje: in aris et focis Ci., de aris ac focis ali pro aris atque focis Ci., pro aris focisque L. = za vse, kar je komu sveto (gl. āra); v teh zvezah kaže arae na žrtvenike svetišč, foci na majhna darilna ognjišča domačih larov (Lārēs).
b) družina, rodbina, quem (agellum) tu fastidis, habitatum quinque focis H.

fodiō -ere, fōdī, fossum (prim. gr. βόθρος [nam. *gr. φόθρος] jama, rupa). —

I.

1. kopati: in fundo f. Ter., fōdit; invēnit auri aliquantum Ci.; s prolept. obj.: puteum Pl., C., Auct. b. Alx., fossam L., cubilia V.; v pass.: scrobes fodiebantur C.

2. occ. z navadnim obj.
a) kopati, izkopavati: aurum Ci., Lucan., Cl., argentum L.; v pass.; gypsum … e terra foditur Plin.
b) (kopaje) obdelovati, prekopavati: hortum Pl., Ca., hortos Iust., vineam Ca., Mart., argenti fodinas Varr., humum V., Boet., dura arva O., solum Plin., agrum Iuv.
c) okopavati: vites Q., vitem Ambr.
č) izbrskati, prebrskati: terram Ter., Pall., (o merjascu) Ph., terras Fl. (o zlatosledcu); pesn.: aquas O. ali mersis aequora remis Sil. pregrebati.
d) podkopa(va)ti, izpodkopa(va)ti: murum O., specūs Vitr.; abs.: fodientes L. podkopniki, rovokopi.
e) zagrebsti, pokopa(va)ti: mortuos Mel. —

II.

1. bosti, zbadati: aliquem stimulis Pl., noli fodere (sc. latus) Ter. nikar me ne drezaj v rebra (da bi me spomnil), equi f. calcaribus armos V., aversos (elephantos) sub caudis L., repugnantes Cu. udarjati na …

2. occ.
a) prebosti: guttura cultro, pectora telis O., plerosque telis, fugientium terga, resistentium adversa ora Cu., militem hastā, multos pugionibus T., ilia ense, praecordia Sil.
b) izbosti, izkopati, iztakniti: oculos Pl., lumina natis O.

3. metaf.
a) zbadati: cor stimulo foditur Pl., num exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; (o bolečini) mučiti: pungit dolor, vel fodiat sane Ci. da, naj se celo zarije.
b) spodbuditi, spodbosti (spodbadati), podž(i)gati: pectus in iras, mentes invidiae stimulo Sil.

Opomba: Pr. pf. act. fodiit: It. Star. inf. pr. pass. fodīrī: Pl., Ca., Col., Dig., Amm. — Star. soobl. fodō -āre: P. F. sicis fodantes Enn. (?).

foliātus 3 (folium)

1. listnat: caulis Plin., arbores Ap., rami Pall.

2. iz listja narejen, od listja, le kot subst. foliātum -ī, n (sc. unguentum) nardna dišava, tj. iz nardnih listov in raznih drugih dišečih reči pripravljeno dragoceno olje ali mazilo (= nardinum): Plin., Iuv., Mart., si foliata sitis Mart. če te skomina po nardni dišavi.

follet, te [fɔlɛ, t] adjectif norčav, otročji, aboten; masculin škrat

esprit masculin follet strašilo
feu masculin follet plamenčki nad zemljo, v kateri se razkrajajo organske snovi (na pokopališčih, močvirjih)
être comme un feu follet biti blestečin nestanoviten, na kogar se ne moremo zanesti
poil masculin follet puh

follis -is, m (gl. flōs in prim. gr. θυλλίς = at. θύλακος vreča)

1. usnjena vreča, usnjat meh: ego te follem pugilatorium faciam Pl. (prim. corycus).

2. occ.
a) mehur = žoga, balon: Mart. (7, 32, 7; 14, 45, 2 in 47, 2).
b) kovaški meh, pihalo: Ci., Cu., Iuv. idr. f. fabrilis L. = f. fabrorum Vitr., follibus auras accipiunt V., conclusae in hircinis follibus aurae H.; metaf. = α) pljuča: folles spirant mendacia Iuv. β) f. ventris Macr. = želodec.

3. mošnja za denar: cum it dormitum, follem obstringit ob gulam Pl., tenso folle reverti Iuv., decem folles, id est decem sacci (kot nekaka hranilnica vojakov) P. Veg.; metaf. majhen denar = 1/4 unče: Cod. Th., centum folles aeris Lamp.

4. zračna blazina: Lamp.

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

forjar kovati; izgotoviti, izmisliti, povzročiti

forjar embustes laži izmišljati, lagati, širokoustiti se
forjar planes načrte kovati
no te forjes ilusiones ne delaj si iluzij

formaldehid samostalnik
1. kemija (plin) ▸ formaldehidDovoljena koncentracija formaldehida je opredeljena v standardih za te izdelke. ▸ A megengedett formaldehid-koncentrációt az e termékekre vonatkozó szabványok határozzák meg.
Sopomenke: metanal

2. (raztopina) ▸ formaldehidSopomenke: formalin

formīdō -āre -āvī -ātum (formīdō -inis)

1. intr. (hudo) bati se, strah, groza obhaja koga, strah je koga, groza je koga: bonum habe animum, ne formida! Pl.; z dat. (za kaj): auro formidat Euclio Pl.

2. trans. zgroziti se česa, koga, prestrašiti (ustrašiti, (z)bati) se česa: Pl., Naev. fr., Iuv., Prud. idr. f. illius iracundiam Ci. ep., satietas formidanda est Ci., quidquid fecerit, ipse se excruciat omniaque formidat Ci., malos fures H., cum te formidet mulier H., f. auxilia Cu., verbera Stat.; z inf.: Veg., Aug., si isti formidas credere Pl. če se braniš, če nočeš, ad haec ego naribus uti formido H. se bojim; s finalnim stavkom: formido miser, ne hic me tibi arbitretur suasisse Pl., formido male, ne ego hic nomen meum commutem Pl., aliquem non f., ut … Vop. Pogosto pt. pf. formīdātus 3 (večinoma z gr. dat.) strašen, ki se ga (je) vsi bojijo: Fl., Gell., Amm. pennae O., ki služijo za strašilo divjačini, manūs O. formidatus nautis aperitur Apollo V., civis … formidatus Othoni Iuv.; z abl. causae: Aethiops classe formidatus H.; pesn.: formidatae aquae O. strah pred vodo, steklost.

formulirati glagol
1. (izraziti; ubesediti) ▸ megfogalmazOdgovor lahko formuliram drugače, ne smem pa spremeniti bistva. ▸ A választ másképp is megfogalmazhatom, de a lényegen nem változtathatok.
V medijih so te kar nekaj časa kritizirali, ker nisi gladko formuliral vprašanj, deloval si rahlo zmedeno, premalo avtoritativno. ▸ A médiában egy ideig bíráltak téged, hogy nem fogalmazod meg világosan a kérdéseket, hogy kissé zavarodottan, nem eléggé tekintélyt parancsolóan viselkedsz.
Svoja opažanja in misli zna formulirati z lasersko natančnostjo, modro in brez leporečenja in okolišenja. ▸ Megfigyeléseit és gondolatait lézerpontosan, bölcsen, tartalmasan és egyenesen képes megfogalmazni.

2. (oblikovati; definirati) ▸ megfogalmazVemo, da Evropi do zdaj ni uspelo formulirati enotne politike. ▸ Tudjuk, hogy Európának eddig nem sikerült egységes politikát megfogalmaznia.
Skupaj so poskusili formulirati standarde, ki naj bi urejali delovanje podjetij. ▸ Közösen igyekeztek megfogalmazni a vállalatok működését szabályozó szabványokat .
Že prejšnje leto smo formulirali našo idejo, da vzporedno s festivalom začnemo našo ekološko akcijo čiščenja vode v svetu. ▸ Már tavaly megfogalmaztuk az ötletünket, hogy a fesztivállal párhuzamosan elindítjuk a világ vizeinek a megtisztítására irányuló ökológiai kampányunkat.

fors, abl. forte, f, kot apel. le v teh dveh oblikah, kot nom. propr. Fors, Fortis, f tudi v drugih sklonih (ferre)

1. slučaj, naključje, dogodek, usoda: Acc. et Luc. ap. Non., Pac. ap. Corn., Ter. idr. quod cuique fors offerebat Ci., sed haec ut f. tulerit Ci., sin vitam mihi f. ademerit Ci., f. obtulit N., H., T., f. imperii recuperandi L., quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit H., f. eadem Hebrum siccat H., si f. tulit O., f. dura, ignara O., f. regit cetera T., f. fuit, ut … locarentur Gell. naključje je naneslo. Pooseb. Fors Usoda, boginja usode: quidve ferat Fors, experiamur Enn., sit sane Fors domina campi Ci., dea Fors O.; aliteracija: Fors Fortuna Ter., L., O. = srečno naključje, dies Fortis Fortunae Varr., aedis Fortis Fortunae L., T.

2. adv. abl. forte po naključju, slučajno, prigodno: Pl., Ter. idr. in Tiburte forte cum adsedimus Ci., cum … Puteolos f. venissem Ci., forte temere Ci., L. na slepo srečo, quid est tandem, quod casu fieri aut forte fortuna (po srečni usodi) putemus? Ci., forte in duobus exercitibus erant trigemini fratres L., forte quadam an divinitus L., ibam f. viā sacrā H., illā forte die sacra portabant O., vel forte vel providentiā Vell., forte an quia audiverat T., seu dolo (namenoma) seu forte surrexerit T., forte casuque Plin. iun.; occ. (večinoma enklitično) za vezniki ne, si, nisi = morda, morebiti, nemara, mogoče: ne quid animae forte amittat Pl., ne quis forte … cursitet Ter., elaborandum est, ne forte ea contemnenda esse videantur Ci., vereor, ne quis forte vestrum miretur Ci., si forte est domi Pl., si forte desit pecunia Ci., si f. intellegitis Ci., si quis vestrum f. miratur Ci., sin id tardius forte fiet Ci.; toda si forte (sc. contingit ali continget) = ob dobri sreči, če je (bo) sreča mila, če ima srečo, če bo imel srečo: (imitatus) pauca quaedam verba et aliquem, si forte, motum Ci., hicine vir … usquam nisi in patria morietur aut, si forte, pro patria? Ci.; tudi za vprašalnim si: Hannibal Africam accesit, si f. Carthaginienses ad bellum inducere posset N. če bi morda mogel … , nisi forte ipse non vis Pl., nisi forte exspectatis, ut illa diluam Ci., nisi me propter benevolentiam fallebat Ci.; tako tudi za vprašalnico num: num forte … sit finitio Q.

3. elipt. nom. fors (kot vrinjeni stavek z zamolčanim pomožnikom) = morda, morebiti, mogoče: Ter., Lucr., Tert. idr. et fors aequatis cepissent praemia rostris V., cesserit Ausonio si fors victoria Turno V., nova Tartareo fors semina monstra Val. Fl.; pogosto fors et morda (morebiti) tudi: Stat., quos illi fors et poenas ob nostra reposcent effugia V., fors et debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H., fors et in hora hoc ipso eiecto carior alter erit Pr.; tako tudi fors etiam: fors etiam optatam dabitur contingere pellem Val. Fl.

fortifier [-fje] verbe transitif utrditi; okrepiti, ojačiti

fortifier une ville utrditi mesto
ces exercices fortifient le corps te vaje krepijo telo

fortunato agg.

1. srečen:
fortunato lui!, fortunato te! blagor njemu!, blagor tebi!, srečnež!
stimarsi fortunato di biti vesel, srečen, da...

2. uspešen:
un'impresa fortunata uspešno podjetje

3. (v vljudnostnih frazah)
fortunato di conoscerla! drago mi je!, me veseli!

fouiller [fuje] verbe transitif iz-, raz-kopati; preiskati, prebrskati; verbe intransitif kopati, riti; brskati, stikati (dans quelque chose po čem); minéralogie, mines iskati rudo; poizvedovati

fouiller l'emplacement d'un temple romain odkopavati kraj rimskega svetišča
fouiller dans sa poche brskati po svojem žepu
tu peux te fouiller! (familier) lahko se pod nosom obrišeš za to! boš dolgo čakal na to!
fouiller la terre brskati, riti po zemlji
fouiller un quartier preiskati (mestno) četrt
fouiller la chambre prebrskati, preiskati sobo
fouiller quelqu'un preiskati koga, pregledati njegovo obleko, žepe
fouiller tous les suspects preiskati vse sumljive osebe
fouiller dans ses souvenirs brskati, iskati po svojih spominih

foutre* [futr] verbe transitif, populaire delati; vreči

foutre! gromska strela!
foutre en l'air (figuré) stran zagnati
foutre le camp pobrisati jo, popihati jo, oditi
foutre quelqu'un en colère razjeziti koga, spraviti koga v besnost
foutre dedans zagosti jo komu; v zapor vtakniti
foutre quelqu'un à la porte koga skoz vrata vreči
foutre un coup de pied brcniti
foutre la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
foutez-moi la paix! dajte mi mir!
ça la fout mal to je neumno, izključeno
se foutre de quelque chose ne se brigati za kaj, požvižgati se na kaj
s'en foutre plein la lampe nabasati si trebuh
va te faire foutre! pojdi k vragu!
qu'est-ce que ça peut vous foutre? kaj vas ta briga?
je m'en fous požvižgam se na to

fra¹ prep.

1. (za izražanje časa) čez:
fra due giorni čez dva dni
fra poco kmalu

2. (odnos) pri, med:
fra sé pri sebi
fra me e te med nama
fra di noi med nami
uno fra i miei amici eden od mojih prijateljev
fra l'altro med drugim
fra le nuvole v oblakih
parlare fra i denti govoriti skozi zobe
andare fra i più pren. umreti
essere fra la vita e la morte viseti med življenjem in smrtjo
fra luce e riscaldamento spendo... za razsvetljavo in ogrevanje porabim...