Franja

land-shark [lǽndša:k] samostalnik
goljuf, ki oskubi mornarja na kopnem; kdor si nezakonito prilasti zemljo

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

lay in prehodni glagol
shraniti, preskrbeti si zalogo, oskrbeti se s čim, nakupiti, nabaviti; nasaditi (živo mejo, rastline)

to lay in a good meal dobro se najesti

lepèzati -ām
I.
1. pahljačasto razvrščati, širiti, razporejati: lepezati nove stodinarke
2. pahljati: pčele radilice, vodeći borbu protiv vrućine, lepezaju na letu pahljajo pri izletišču
II. lepezati se pahljati si: šeširom se lepezao

lighten¹ [láitn]

1. prehodni glagol
olajšati, lajšati, razbremeniti (tudi figurativno)
figurativno ublažiti, razvedriti

2. neprehodni glagol
olajšati si, razbremeniti se
figurativno razvedriti se

light up

1. prehodni glagol
(zelo) razsvetliti, obsijati

2. neprehodni glagol
pogovorno prižgati si pipo (cigareto), zasijati (oči)

ligūrriō (ligūriō) -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. gr. λείχειν = lat. lingere = sl. lizati = hr. lízati = stvnem. lecchōn = nem. lecken)

I. intr. sladkosneden, laskrn biti (= rad imeti, oblizovati se): quae (sc. meretrices) cum amatore suo cum cenant, ligurriunt Ter. —

II. trans.

1. (sladkosnedno) lizati, obliz(ov)ati: (sc. apes) pungunt, non, ut muscae, ligurriunt Varr., semesos piscēs tepidumque l. ius H., catillos Macr. (po)lizati; occ.
a) l. aliquem Pl. zajedati koga, gostiti se pri kom, živeti na tuj račun, biti zastonjkar (prisklednik, parazit), furta l. H. skrivaj se sladkati.
b) l. aliquem lizati v obscenem pomenu (kakor gr. λείχειν in λειχάζειν): Mart., Suet.

2. klas. le metaf. imeti skomine po čem, hlepeti po čem, stremeti za čim, prizadevati si za kaj: lucra Ci., curationem agrariam Ci. ep.

Opomba: Sinkop. impf. act. ligurribant: Macr.

lionize [láiənaiz] prehodni glagol
poveličevati, izkazovati komu preveč spoštovanja
britanska angleščina pokazati mestne znarnenitosti, ogledati si jih

list⁵ [list] prehodni glagol
arhaično zahoteti si, želeti si

he did as him list napravil je po svoji volji

líšpav (-a -o) adj. che si acconcia; patito del trucco

líšpavka (-e) f

1. donna, ragazza che si acconcia, si trucca continuamente

2. nareč. schizzinosa, schifiltosa

ljúštiti ljȗštīm
I.
1. lupiti, majiti: ljuštiti jabuku
2. luščiti: ljuštiti pasulj
3. trebiti si: soko rosno perje ljušti
4. ličkati: ljuštiti kukuruz
5. ekspr. veliko jesti, piti: ljuštiti proju; ovaj ljušti samo rakiju
6. kartati (se)
7. tolči, tepsti
II. ljuštiti se
1. lupiti se, majiti se
2. luščiti se: gvožđe se pri kovanju ljušti
3. goliti se

lograr doseči, dobiti, pridobiti si; uspeti

logra cuanto quiere vse mu gre po želji
lograr la aprobación na odobravanje naleteti
lograr un favor pridobiti si naklonjenost
lograr muchos éxitos imeti mnogo uspeha
lograr a fuerza de ruegos doseči s prošnjami
no lo logró ni mu uspelo
no logra expresarse ne zna se izraziti
lograrse uspeti, posrečiti se

logroll [lɔ́groul]

1. neprehodni glagol
iti si na roko (politiki itd.)

2. prehodni glagol
politika s skupnimi močmi izglasovati (zakon), poskušati pridobiti koga ali vplivati na koga

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

look about neprehodni glagol
razgledati se, ogledati si; premisliti

lossteuern usmeriti se v/k; auf ein Ziel: prizadevati si za

lôven (-vna -o) adj.

1. di, della caccia:
lovno dovoljenje licenza di caccia

2. da caccia, che si può cacciare:
lovna mreža strascino

lucrō -āre -āvī -ātum (lucrum) (pri)dobi(va)ti si kaj, doseči (dosegati) kaj: quidquid ex nuptiis lucratum est Cod. I.; metaf.: quam multas tecum miserias lucraverim Pl. (?) sem moral prebiti (prestati).

lucror -ārī -ātus sum (lucrum)

1. (pri)dobi(va)ti, dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, na dobičku biti pri čem, doseči (dosegati) kaj: Icti., Lact., omne stipendium l. Ci., auri pondo decem l. Ci., locupletes suum perdunt, debitores lucrantur Ci., plus mendacio atque etiam periurio lucrabatur Suet., ex annonae quoque caritate lucranti[a] adcrevit invidia Suet., lucrantium suspecta vox Suet. dobičkarjev; occ. (pri)varčevati, prihraniti (prihranjevati): salis lucrandi occasio Plin.

2. metaf. pridobi(va)ti si, zadobi(va)ti, doseči (dosegati) kaj: lucretur indicia veteris infamine Ci. naj mu bodo v dobiček = zamolčati jih hočem, nočem jih navesti, domitā nomen ab Africa lucratus H., quonam usque moram lucrabere fati? Stat., ne peregrinus poenas dissoluti regulis matrimonii lucraretur Amm. da ne bi tujec brez kazni užival sadov kraljeve ločitve (razporoke); z dvojnim acc.: lucratus est eum inimicum Vulg. naredil si ga je za sovražnika, nakopal si je njegovo sovraštvo.