Franja

matin [matɛ̃] masculin jutro; dopoldan

au matin de la vie v mladosti
ce matin davi, danes zjutraj
de bon, de grand matin zgodaj zjutraj, že na vse zgodaj
dès le petit, au petit matin že zgodaj zjutraj
demain (au) matin jutri zjutraj, jutri dopoldne
à deux heures, à cinq heures, à dix heures du matin ob dveh ponoči, ob petih zjutraj, od desetih dopoldne
dimanche matin v nedeljo zjutraj, dopoldne
du matin au soir od jutra do večera; ves ljubi dan
du soir au matin vso noč
tous les matins vsako jutro
hier (au) matin včeraj zjutraj, včeraj dopoldne
le matin (de bonne heure) (zgodaj) zjutraj
un (beau) matin, un de ces matins nekega (lepega) jutra
classes féminin pluriel du matin dopoldanski pouk
étoile féminin du matin (zvezda) danica
journal, édition féminin du matin jutranjik, jutranja izdaja
office masculin du matin (religion) jutranjica
être du matin zgodaj vstati
à qui se lève matin Dieu aide et prête la main rana ura zlata ura
tel rit le matin qui le soir pleurera ne hvali dneva pred nočjo

mātrimōnium -iī, n (māter)

1. zakon (naspr. concubinatus): N., Cu., Aur., Icti., in matrimonium ire Pl. ali in matrimonium alicuius concedere Iust. v zakon stopiti, oženiti se, tenere matrimonium alicuius (viri) Ci. zakonska družica (soproga) nekoga ali komu biti, in matrimonium ducere aliquam C., Ci. za ženo vzeti, oženiti se, dare aliquam alicui in matrimonium C., Ci. ali collocare aliquam in matrimonium (in matrimonio) Ci. zamož dati, habere aliquam in matrimonio Ci., Iust. za ženo imeti, oženjen biti, aliquam sibi matrimonio iungere L. ali coniungere Suet. za ženo vzeti, oženiti se, filias suas Nabidis filiis matrimonio coniungere L. svoje hčere zamož dati Nabidovim sinovom, alicuius ante (adv.) matrimonium experta Sen. ph. ki je bila že prej enkrat omožena, aliquam ex matrimonio expellere Ci. slovo dati ženi, zavreči, odsloviti jo, aliquam matrimonio alicuius exturbare T.

2. meton. v pl. = zakonske žene, zakonske družice, soproge: Iust., Fl., Lact., Amm., matrimonia ac pecunias hostium praedae destinare T.

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

mavrica samostalnik
1. (svetlobni pojav) ▸ szivárványSončni žarki so se lomili v vodnih kapljicah, da je nastala mavrica. ▸ A napsugarak megtörtek a vízcseppeken és szivárvány alakult ki.
Povezane iztočnice: sekundarna mavrica

2. (pester nabor) ▸ szivárványPisana mavrica svežega sadja in zelenjave na krožniku naj bi spodbujala naravno odpornost organizma. ▸ kontrastivno zanimivo A szivárványszerűen a tányéron lévő friss gyümölcsök és zöldségek állítólag javítják a test természetes ellenálló képességét.
Politik, ki je zamenjal že prav vse barve politične mavrice. ▸ Egy politikus, aki a politikai szivárvány összes árnyalatát lecserélte már.

mediar vmes priti ali ležati; na pol poteči (čas); posredovati; izgladiti (spor); miniti, preteči; vmes se dogoditi

mediar con alg. posredovati za koga
mediar entre los contrarios skušati spraviti dva nasprotnika
mediar por alg. zavzeti (potegniti) se za koga
al mediar de la mañana ko je polovica dneva že minila
mediaban los días de Mayo bilo je sredi maja

medicina samostalnik
1. (veda) ▸ orvostudomány, orvostanPovezane iztočnice: sodna medicina, tradicionalna medicina, socialna medicina, splošna medicina, urgentna medicina, paliativna medicina, regenerativna medicina, preventivna medicina, tropska medicina, rehabilitacijska medicina, športna medicina, medicina dela, alternativna medicina, družinska medicina, dentalna medicina, komplementarna medicina, kitajska medicina, interna medicina, manualna medicina, nuklearna medicina, ljudska medicina

2. (izobraževalni program) ▸ orvostudományi, orvosiHči je danes zdravnica, izpite na medicini je opravila s povprečno oceno devet. ▸ A lányom ma orvos, az orvostudományi képzésen a vizsgákat kilences átlaggal végezte el.

3. (medicinska fakulteta) ▸ orvostudományiŽe zgodaj sem se odločil, da bom šel študirat na medicino. ▸ Korán eldöntöttem, hogy orvostudományira jelentkezem.
Študenta, ki gre na medicino, čaka 6 let garanja. ▸ Az orvostudományira jelentkező hallgatóra 6 év gürcölés vár.

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

Megālia -ae, f Megálija, nav. Megaris (Plin.) Megárida imenovan skalnat otok v Tirenskem morju, kjer je imel vrtove že Lukul; na tem otoku je v izgnanstvu umrl Romul Avgustul: Stat.

même [mɛm] adjectif sam

le, la même isti (isto), ista
moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
ici même prav tu
même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
à même neposredno, naravnost iz
aujourd'hui même še danes, že danes
avant même que še preden
de même (que) prav tako (kot)
du même nom istoimenski
de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
pas même niti ne
quand même kljub temu, vseeno; celó če
pour la même raison iz istega razloga
une seule et même personne ena in ista oseba
en même temps istočasno, hkrati
au même titre z isto pravico
tout de même vendarle, kljub temu
coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
faire de même napraviti enako, prav tako
feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
payer de même monnaie vrniti milo za drago
cela revient au même to pride na isto
(populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!

memoria ženski spol spomin; spomenica; spominek; poročilo o seji, izčrpno poročilo

falta de memoria pozabljivost
flaco de memoria pozabljiv
de memoria na pamet
de memoria de hombre od pamtiveka
borrarse de la memoria uiti iz spomina
conservar (retener) en la memoria v spominu obdržati
hacer memoria de a/c spomniti (se) na kaj
ya no hay memoria de ello to je že prišlo v pozabo
se me ha ido de la memoria ušlo mi je iz spomina; pozabil sem na to
tener en la memoria v spominu imeti
traer a la memoria v spomin priklicati
en la memoria de hombres od pamtiveka, kar ljudje pomnijo
memorias pl spomini, zapiski; znamenitosti
dar memorias sporočiti pozdrave
¡memorias a tu padre! lepo pozdravi očeta!

mesec¹ [é] moški spol (-a …) der Monat
tega meseca (t.m.) dieses Monats (d.M.)
prejšnji mesec od danes: (im) vorigen Monat, od kakega drugega datuma: im Vormonat
prihodnji mesec (im) nächsten Monat, od danes: im kommenden Monat
vsak mesec monatlich, jeden Monat
konec meseca das Monatsende, (na koncu meseca) am Monatende
začetek meseca der Monatsanfang, (na začetku meseca) am Monatsanfang
v roku enega meseca binnen Monatsfrist
več mesecev monatelang
čez en mesec in einem Monat
čez tri mesece in drei Monaten
enkrat na mesec einmonatlich, einmal im Monat
na dva meseca zweimonatlich
na koncu meseca am Monatsende
na začetku meseca am Monatsanfang
povprečno na mesec im Monatsdurchschnitt
ob koncu meseca zum Monatsende
ob začetku meseca zum Monatsanfang
po mesecih monatsweise, monatweise
pred enim mesecem vor einem Monat
pred tremi meseci vor drei Monaten
pred meseci vor Monaten
v mesecu im Monat
v petem mesecu im fünften Monat
v tekočem mesecu laufenden Monats
zadnji v mesecu der Ultimo
že tri mesece trajanje: seit drei Monaten, starost: schon drei Monate
-monat (deževni Regenmonat, jesenski Herbstmonat, koledarski Kalendermonat, lunarni Lunarmonat, nosečnosti Schwangerschaftsmonat, smrti Sterbemonat, življenja Lebensmonat, poletni Sommermonat, pomladni Frühlingsmonat, zavarovalni Versicherungsmonat, zimski Wintermonat)

mésec (-sca) m

1. mese:
pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
pred enim mesecem un mese fa

2. luna:
mladi mesec (mlaj) luna nuova
stari mesec luna vecchia
pren. mesec ga nosi è sonnambulo
biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
astr. Lunin mesec mese lunare
siderski, zvezdni mesec mese sidereo
sinodski mesec mese sinodico

Mesías moški spol Mesija, Odrešenik, odrešenik

esperor al Mesías čakati koga, ki je že tu

Messāna -ae, f (at. Μεσσήνη, dor. Μεσσάνα) Mesána (Meséna)

1. staro sicilsko mesto ob morski ožini med Italijo in Sicilijo (zdaj Messina), prvotno imenovano Zancle (Ζάγκλη), naseljeno že davno pred veliko grško kolonizacijo. Ime Messana je mesto dobilo zato, ker je bilo v njem veliko naseljencev mesen(ij)skega rodu, še zlasti pa pod vplivom regijskega tirana Anaksilaja, ki je bil sam Mesanec (= iz peloponeškega mesta Mesane oz. Mesene (Μεσσήνη): Ci., C., L., Mel., Plin., Sil. — Od tod adj. Messēnius 3 (po at. Μεσσήνη) mesén(ij)ski = mesánski: Messenia moenia O. (po nekaterih izdajah Messania moenia).

2. mesto na Peloponezu (nav. imenovano Messēnē, gl. Messēnē): Stat.

mešanec samostalnik
1. (o živalih) ▸ keverék, félvér, korcsŽe dve leti imamo psa mešanca, ki smo ga vzeli iz zavetišča. ▸ Már két éve van egy keverékkutyánk, akit menhelyről hoztunk.

2. (o napravah, izdelkih) ▸ keverékGre za mešanca med mobilnikom in dlančnikom v prijetnem ohišju. ▸ Ez egy mobiltelefon és egy PDA keveréke szép tokban.

3. lahko izraža negativen odnos (o rasi ali narodnosti) ▸ keverék, félvér
Otok je bil namenjen zapornikom črne polti, mešancem in Indijcem. ▸ A szigetet a fekete bőrű, keverék és indiai rabok számára tartották fenn.
Sopomenke: mestic

metalurg samostalnik
1. (poklic) ▸ kohász
Že kot srednješolec je vedel, da ne bo metalurg, ker je gledal očeta, kako težko dela v železarni. ▸ Már középiskolásként tudta, hogy nem lesz belőle kohász, mert látta, hogy az apja milyen keményen dolgozik a vasgyárban.
Po izobrazbi je metalurg in ekonomist, z magisterijem iz ekonomskih znanosti. ▸ Végzettsége szerint kohász és közgazdász, közgazdasági mesterdiplomával.
Zaradi zagona nove linije načrtujejo okoli 50 dodatnih zaposlitev, želeli bi si predvsem metalurgov, ki jih trenutno v Sloveniji primanjkuje. ▸ Az új gyártósornak köszönhetően mintegy 50 új munkahelyet terveznek létrehozni, leginkább kohászokat keresnek, akikből jelenleg hiány van Szlovéniában.

2. (podjetje) ▸ kohó
Interes za prodajo so sicer že izrazile tudi nekatere preostale družbe za upravljanje, kar pomeni, da bi bil lahko v resnici na prodaj skoraj 90-odstotni delež celjskega metalurga. ▸ Más menedzsmenttársaságok is jelezték már az érdeklődésüket az eladás iránt, ami azt jelenti, hogy valójában a celjei kohó közel 90 százalékos részesedése értékesítésre kerülhet.

metáti (méčem)

A) imperf. ➞ zmetati, vreči

1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia

3. mandare, trasferire

4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di

B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, battersi con

2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

3. precipitare (cascata)

4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega

metati disk stalna zveza
šport (o atletski disciplini) ▸ diszkoszt vet
Lahko se že pohvali z normo za paraolimpijske igre v Riu, kjer bo letos metal disk. ▸ Már elérte a paralimpiai normát a riói játékokra, ahol idén diszkoszvetésben indul.

metati kladivo stalna zveza
šport (o atletski disciplini) ▸ kalapácsot vet
Nekdanji olimpijski in svetovni prvak že mesec dni ne meče kladiva in vadi po prilagojenem programu. ▸ Az egykori olimpiai és világbajnok már egy hónapja nem vet kalapácsot és testre szabott program szerint edz.

metati kopje stalna zveza
šport (o atletski disciplini) ▸ gerelyt hajít
Najboljše mladinke v Evropi ta čas mečejo kopje že čez 65 metrov. ▸ Európa legjobb női ifistái jelenleg már 65 méternél is nagyobb távolságra hajítják a gerelyt.