Franja

abri [abri] masculin zavetje, zavetišče, zaklonišče; bunker; militaire kritje; figuré zaščita, varstvo

sans abri brez strehe, brez zavetja
sans abri masculin brezdomec
à l'abri de zavarovan, varen pred
à l'abri d'un arbre pod drevesom, zaščiten od drevesa
à l'abri des chars, des gaz zavarovan, varen pred tanki, plini
à l'abri des vues varen pred pogledi, neviden
abri antiaérien, contre avions protiletalsko zaklonišče
abri bétonné betonski bunker
abri en montagne gorsko zavetišče
abri à l'épreuve des bombes pred bombami varno zaklonišče
abri de mitrailleuse strojnično gnezdo
abri contre le vent zaklonišče proti vetru
être à l'abri du besoin imeti sredstva za življenje
je suis à l'abri de pareilles erreurs take zmote pri meni niso možne
les papiers sont à l'abri papirji so na varnem
il est à l'abri de tout soupçon noben sum ne more pasti nanj
mettre à l'abri pod streho, na varno spraviti
se mettre à l'abri stopiti pod streho, militaire iti v kritje
se mettre à l'abri du feuillage stopiti v senco
se mettre à l'abri du vent zakloniti se pred vetrom

abriter [-te] verbe transitif pod streho vzeti, dati zavetje, zaščito, varstvo (quelqu'un komu); zaščititi, zavarovati; skriti, (s)hraniti, postaviti v zavetje

abriter quelqu'un sous son parapluie koga pod dežnik vzeti
cet hôtel peut abriter 200 personnes ta hotel vzame pod streho 200 oseb, ima 200 ležišč
abriter du soleil varovati, ščititi pred soncem
s'abriter poiskati zavetje, iti na varno, zavarovati se (contre, de proti); militaire iti v kritje

abroad [əbrɔ́:d] prislov
daleč, zunaj, v tujini; zmotno; povsod

to be all abroad biti ves iz sebe, osupel, zbegan, zmeden
it is all abroad splošno znano je
to live abroad živeti v tujini
to be noised abroad postati povsod znan
to scatter and spread abroad širiti naokrog
there is a rumour abroad širijo se govorice, govori se
to walk abroad iti na sprehod

abschlagen^*

1. mit einem Hieb, einen Ball, eine Bitte, einen Feind: odbiti, Bälle: odbijati; Bäume, Äste: sekati, odsekati, posekati; Früchte: klatiti, sklatiti

2. (abbauen) ein Zelt, ein Gerüst: podreti, odstraniti

3. (ableiten) einen [Fluß] Fluss: speljati drugam, preusmeriti

4. Technik zadrževati, zadržati; (wegdrücken) odrivati, odriniti

5. sich abschlagen (absetzen) Feuchtigkeit: usedati se sein Wasser abschlagen mokriti, iti na vodo

absenter [-te]

s'absenter odstraniti se (za kratek čas), stran iti; iti na potovanje, izostati od
je m'absenterai de Paris du 10 au 15 mai ne bo me v Parizu, odsoten bom v dneh 10. do 15. maja

abstraer (-traigo) abstrahirati, odštevati; ne upoštevati, ne se ozirati na, ne gledati na

abstraerse vase iti, poglobiti se v

acásă adv.

1. doma
□ a fi acasă biti doma

2. domov
□ a merge acasă iti domov

accélérer [-re] verbe transitif pospešiti (quelque chose kaj), povečati hitrost (quelque chose čemu), automobilisme dati plin

accélérer l'exécution du plan, les travaux pospešiti izvedbo načrta, dela; verbe intransitif povečati hitrost
s'accélérer postati hitrejši
le pouls s'accélère pulz postaja hitrejši
marcher au pas accéléré iti, hoditi s pospešenim korakom

acólo adv.

1. tam
□ a fi acolo biti tam
□ a veni de acolo priti od tam

2. tja
□ a merge acolo iti tja

acortar o-, s-krajšati (se), zmanjšati

acortar el paso počasneje iti
acortarse zatikati se (v govorjenju)

acostar [-ue-] v posteljo položiti ali spraviti; približati (se); doseči obalo

acostarse leči, spat iti; bližati se (obali)

action¹ [ǽkšən] samostalnik
dejanje, delovanje; učinek; borba, boj
pravno proces, sodni postopek; hoja (npr. konja); mehanizem

to be in action delovati
action of the bowels izpraznitev črevesa
to bring (ali enter, lay) an action against s.o. (ob)tožiti koga
full of action delaven, prizadeven
in full action v polnem obratu
to go into action iti v boj
a man of action mož dejanj
mode (ali line) of action postopek
overt action against odkrit nastop proti
to put out of action izločiti iz borbe
to take prompt action takoj ukrepati
to be killed (ali to fall) in action pasti v boju
actions speak louder than words po delu, ne po besedah cenimo človeka
sphere of action delokrog
radius of action akcijski polmer

adelantado ki je napredoval; izvrsten

pagar por adelantado vnaprej plačati
ir adelantado naprej iti, prehitevati (ura)

adelantar naprej pomakniti ali spraviti, pospešiti, naprej poslati, prehiteti, preseči, izpopolniti; vnaprej plačati

adelantar la paga dati predjem na plačo
el enfermo adelanta mucho bolnik se mnogo bolje počuti
adelantarse napredovati, naprej iti, prehitevati (ura), prekositi; drzniti se
adelantarse a los demás prekositi ostale
adelantarse al deseo de algn ustreči želji

adelante naprej, spredaj; potem

en adelante naprej, dalje; v naprej; v prihodnje, odslej
de aquí (en) adelante, de hoy en adelante od zdaj naprej, od danes naprej, odslej
ir adelante naprej priti, napredovati
echar adelante, ir adelante naprej iti, nadaljevati
hacerse adelante naprej stopiti
llevar adelante pospeševati; doseči
¡adelante! naprej! vstopite!

aérer [aere] verbe transitif (pre)zračiti

aérer la chambre, la literie prezračiti sobo, posteljnino
s'aérer (familier) iti na zrak
aérer un exposé par des anecdotes napraviti ekspoze manj suhoparen z anekdotami

aérien, ne [aerjɛ̃, ɛn] adjectif zračen; letalski; lahek kot zrak; eteričen; nežen; masculin antena

activité féminin aérienne letalska aktivnost
navigation féminin aérienne zračna plovba
lignes féminin pluriel aériennes letalske proge
forces féminin pluriel aériennes zračne letalske sile
pont masculin aérien zračni, letalski most
fête féminin aérienne internationale mednarodni letalski miting
attaque féminin aérienne letalski napad
démarche féminin aérienne (figuré) skrajna lahkomiselnost
trafic masculin aérien letalski promet
se rendre au Brésil par voie aérienne iti v Brazilijo z letalom
violer l'espace aérien d'un pays prekršiti zračni prostor kake države

afáră adv.

1. zunaj, izven
□ a fi afară biti zunaj

2. ven
□ a merge afară iti ven

3.
□ afară de poleg

affaire [afɛr] féminin zadeva, stvar; vprašanje; opravek, opravilo, posel; juridique pravda; commerce kupčija, podjetje; težava, neprijetnost, prepir; militaire bitka, boj; pluriel urad, javne zadeve; osebni predmeti (npr. obleka ipd.)

affaire blanche brezuspešen posel
affaire criminelle kazenska zadeva
affaires de faible importance malenkostne stvari
affaire de temps vprašanje časa
affaire d'honneur zadeva časti, dvoboj
une sale affaire neprijetna stvar, velika nevšečnost
ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
chargé masculin d'affaires odpravnik poslov
chiffre masculin d'affaires (commerce) promet, prodaja
homme masculin d'affaires, gens d'affaires poslovni človek, ljudje
lettre féminin d'affaires poslovno pismo
voyage masculin d'affaire poslovno potovanje
la belle affaire! (to je) malenkost!, to ni težko!, nesmisel!
c'est mon affaire et non la vôtre to je moja stvar in ne vaša
c'est une affaire! to je prima!
c'est juste mon affaire to je prav tisto, kar potrebujem
c'est l'affaire d'une seconde to je v hipu narejeno
c'est une autre affaire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une affaire to je zelo težavno in komplicirano
une affaire de cœur, de goût srčna zadeva, zadeva okusa
c'est une affaire d'Etat (familier) to je izredno važno
voilà qui n'est pas une petite affaire to ni majhna, lahka stvar
l'affaire est dans le sac stvar je opravljena
j'en fais mon affaire jaz prevzamem to stvar, to naj bo moja skrb
cela ne fait rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
cela doit faire l'affaire to mora ustrezati, iti
cela fait mon affaire to mi ustreza, to je zame
vous faites mon affaire vi ste človek, ki ga potrebujem
cela fera affaire to zadostuje
cela ne peut faire l'affaire to ne zadostuje
occupez-vous de vos affaires brigajte se za svoje stvari
avoir affaire à quelqu'un imeti posla, opravka s kom
être dans les affaires biti zaposlen v trgovini, industriji, financah ipd.
être à la tête d'une grosse affaire voditi veliko podjetje
étouffer l'affaire potlačiti, zadušiti zadevo
faire une bonne, mauvaise affaire napraviti dobro, slabo kupčijo
faire son affaire à quelqu'un (familier) ubiti koga
faire affaire avec quelqu'un skleniti kupčijo s kom
instruire, juger, plaider une affaire preiskovati, soditi, braniti (pred sodiščem) zadevo, pravdo
mettre de l'ordre dans ses affaires urediti svoje zadeve
mettre une affaire au point urediti zadevo
ranger ses affaires urediti, pospraviti v red svoje stvari
régler une affaire urgente urediti nujno zadevo
se tirer d'affaire znati si pomagati, uiti nevarnosti
venir pour affaires priti po poslih, poslovno
le tribunal a été saisi de l'affaire zadeva je prišla pred sodišče

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.