Franja

сходить, сойти¹ dol iti, dol stopiti; spuščati se, spustiti se; izginjati, izginiti;
с. с рельсов skočiti s tira;
с. с своего места zapustiti svoje mesto;
с. в могилу iti v grob, umreti;
снег сходит sneg kopni;
краска сходит barva bledi, se izgublja;
с. с ума (po)noreti;
это мне сошло с рук srečno sem jo izvozil;
товар сходит с рук blago se hitro prodaja;
с. с квартиры preseliti se;
сойдёт и так tudi tako bo dobro;
это сошло незамеченным to je šlo neopazno mimo;
всё сошло хорошо vse se je dobro izteklo;

справляться poizvedovati, poizvedeti, iti vprašat; opravljati, opraviti; premag(ov)ati;
с. с книгами pogledati v knjige;
с с предписанием pogledati v predpise;
с. с уборкой урожая opraviti s pospravljanjem žetve;
ему не с. с этим делом tej stvari ne bo kos;
не могу с ним с. ne morem mu priti na kraj;
не с. с деньгами denarja je zmanjkalo;
с. с собой premagati se (ob razburjenju)

a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!

3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden

6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit

7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra

8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno

9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem

10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo

à [a] préposition; spojitev à + lev au, à + lesv aux

1. dajalnik:

l'alcool nuit à la santé alkohol škoduje zdravju

2. posest, pripadnost:

ce stylo est à moi ta nalivnik je moj
il a une voiture à lui on ima svoj (lasten) avto
c'est à moi de l'aider moja dolžnost je, jaz sem na vrsti, da mu pomagam

3. kraj, razdalja, smer, cilj:

à Paris v Pariz(u)
à la campagne na deželi
aller à la ville iti v mesto
à l'entrée pri vhodu
à cinq kilomètres d'ici pet kilometrov od tod
de la tête aux pieds od glave do nog
jeter à l'eau vreči v vodo
se mettre à l'ouvrage lotiti se dela
se mettre à table sesti za mizo k obedu
tirer à sa fin iti h koncu, h kraju

4. čas: o, ob, v, na

à l'aube ob zori
au printemps spomladi
à demain! na svidenje jutri!
à l'heure qu'il est ob tej uri
à six heures ob šestih
à la longue sčasom(a)
à sa mort ob njegovi smrti
à ce moment v tem trenutku
louer à l'année najeti na leto
faire du cent à l'heure voziti (z avtom) 100 km na uro
renvoyer à huitaine odložiti za teden dni

5. način, sredstvo, orodje:

à la mode po modi
à mes frais na moje stroške
à vos souhaits! na zdravje! (rečemo osebi, ki je kihnila)
pas à pas korak za korakom
machine féminin à écrire pisalni stroj
vache féminin à lait molzna krava
aller à bicyclette, à pied iti s kolesom, peš
acheter à crédit kupiti na kredit
boire à la russe piti po rusko (eksati in odvreči kozarec)
blesser à mort smrtno raniti
pêcher à la ligne loviti ribe na trnek
se sauver à la nage rešiti se s plavanjem
vendre au poids prodajati na težo, po teži

6. cena:

à 5 francs po 5 frankov
à 10 francs la pièce po 10 frankov kos
au prix de fabrique po tovarniški ceni
à aucun prix za nobeno ceno, nikakor
à tout prix za vsako ceno
à moitié prix za polovično ceno
à vil prix za smešno nizko ceno

7. pred nedoločnikom:

j'ai à écrire moram pisati
maison féminin à vendre hiša na prodaj
il commence à lire začne brati
ce travail laisse à désirer to delo je pomanjkljivo
il est le premier à venir et le dernier à s'en aller on prvi prihaja in zadnji odhaja
à le voir, on dirait ... če ga človek vidi, bi rekel ...

8. vzkliki:

au feu! gori!
au diable! k vragu!
à moi! (semkaj) k meni!
au voleur! tat! primite tatu!
à la vôtre! na vaše zdravje!

Abgang, der, (-, Abgänge)

1. odhod, von der Schule: zapustitev (šole), von Geschossen: izstrelitev, beim Turnen: doskok

2. (Ausscheidung) izločanje, von Fruchtwasser odtekanje, von Winden: odvajanje, Abgang von Stuhl iztrebljanje; Abgang von Urin mokrenje

3. (Stuhl) iztrebek, Abgänge von Wild: ostanki

4. (Aussterben) ugasnitev

5. bei Obst usw.: manko, kalo, primanjkljaj; odhodek

6. (Verkauf) prodaja; guten Abgang haben dobro se prodajati, iti dobro v denar

abito m

1. obleka:
abito da inverno, da ballo zimska, plesna obleka
taglio d'abito kos blaga za obleko

2. oblačilo (znak poklica):
abito talare talar, duhovniško oblačilo
vestire, prendere l'abito iti v samostan

3. navada, nagnjenje, habitus, ustroj:
abito mentale duševni ustroj

4. med. zunanjost in drža, habitus
PREGOVORI: l'abito non fa il monaco preg. obleka ne naredi človeka

Abnehmer, der, (-s, -) odjemalec, von Energie: porabnik, bei einer elektrischen Lokomotive: odjemnik; Technik snemalni valj, snemalo; Abnehmer finden iti (dobro) v promet

abreast [əbrést] prislov
poleg, vštric; na stopnji
navtika navpično na smer plovbe

abreast of (ali with) the times s časom, sodoben
four abreast četverostopen
vojska formed abreast v bojni črti
to keep abreast of (ali with) iti v korak s

abri [abri] masculin zavetje, zavetišče, zaklonišče; bunker; militaire kritje; figuré zaščita, varstvo

sans abri brez strehe, brez zavetja
sans abri masculin brezdomec
à l'abri de zavarovan, varen pred
à l'abri d'un arbre pod drevesom, zaščiten od drevesa
à l'abri des chars, des gaz zavarovan, varen pred tanki, plini
à l'abri des vues varen pred pogledi, neviden
abri antiaérien, contre avions protiletalsko zaklonišče
abri bétonné betonski bunker
abri en montagne gorsko zavetišče
abri à l'épreuve des bombes pred bombami varno zaklonišče
abri de mitrailleuse strojnično gnezdo
abri contre le vent zaklonišče proti vetru
être à l'abri du besoin imeti sredstva za življenje
je suis à l'abri de pareilles erreurs take zmote pri meni niso možne
les papiers sont à l'abri papirji so na varnem
il est à l'abri de tout soupçon noben sum ne more pasti nanj
mettre à l'abri pod streho, na varno spraviti
se mettre à l'abri stopiti pod streho, militaire iti v kritje
se mettre à l'abri du feuillage stopiti v senco
se mettre à l'abri du vent zakloniti se pred vetrom

abriter [-te] verbe transitif pod streho vzeti, dati zavetje, zaščito, varstvo (quelqu'un komu); zaščititi, zavarovati; skriti, (s)hraniti, postaviti v zavetje

abriter quelqu'un sous son parapluie koga pod dežnik vzeti
cet hôtel peut abriter 200 personnes ta hotel vzame pod streho 200 oseb, ima 200 ležišč
abriter du soleil varovati, ščititi pred soncem
s'abriter poiskati zavetje, iti na varno, zavarovati se (contre, de proti); militaire iti v kritje

abroad [əbrɔ́:d] prislov
daleč, zunaj, v tujini; zmotno; povsod

to be all abroad biti ves iz sebe, osupel, zbegan, zmeden
it is all abroad splošno znano je
to live abroad živeti v tujini
to be noised abroad postati povsod znan
to scatter and spread abroad širiti naokrog
there is a rumour abroad širijo se govorice, govori se
to walk abroad iti na sprehod

abschlagen^*

1. mit einem Hieb, einen Ball, eine Bitte, einen Feind: odbiti, Bälle: odbijati; Bäume, Äste: sekati, odsekati, posekati; Früchte: klatiti, sklatiti

2. (abbauen) ein Zelt, ein Gerüst: podreti, odstraniti

3. (ableiten) einen [Fluß] Fluss: speljati drugam, preusmeriti

4. Technik zadrževati, zadržati; (wegdrücken) odrivati, odriniti

5. sich abschlagen (absetzen) Feuchtigkeit: usedati se sein Wasser abschlagen mokriti, iti na vodo

absenter [-te]

s'absenter odstraniti se (za kratek čas), stran iti; iti na potovanje, izostati od
je m'absenterai de Paris du 10 au 15 mai ne bo me v Parizu, odsoten bom v dneh 10. do 15. maja

abstraer (-traigo) abstrahirati, odštevati; ne upoštevati, ne se ozirati na, ne gledati na

abstraerse vase iti, poglobiti se v

acásă adv.

1. doma
□ a fi acasă biti doma

2. domov
□ a merge acasă iti domov

accélérer [-re] verbe transitif pospešiti (quelque chose kaj), povečati hitrost (quelque chose čemu), automobilisme dati plin

accélérer l'exécution du plan, les travaux pospešiti izvedbo načrta, dela; verbe intransitif povečati hitrost
s'accélérer postati hitrejši
le pouls s'accélère pulz postaja hitrejši
marcher au pas accéléré iti, hoditi s pospešenim korakom

accumbō (adcumbō) -ere -cubuī -cubitum (ad in *cumbere; prim. cubō)

1. leči: in via Pl., cum aliquo Pl., in actā cum suis N.

2. occ.
a) leči na obmizni blazinjak, leči k mizi, leči k obedu, v pf. tudi = ležati (Grki in Rimljani pri obedu niso sedeli, ampak so ležali ob mizi na blazinjakih (lectus) tako, da so se naslanjali z levo stranjo na blazinjak, z desnico pa so jemali jedi z mize, prim. triclinium in lectus): ire accubitum Pl., Varr. ap Non. iti jest, acc. in epulo, in convivio alicuius Ci., apud aliquem Ci. ep. gostovati (v gosteh biti) pri kom, supra ali infra aliquem Ci., cum aliquo Mart. s kom = poleg koga (kot sogost), eodem lecto Scipio et Hasdrubal adcubuerunt L., acc. in summo lecto Pl., Lacedaemonii cotidianis epulis in robore accumbunt Ci., acc. uxoris loco, immo praetoris Sen. rh., accumbens S. fr., Suet. pri mizi, obedu ležeč; z acc. rei: acc. mensam Acc. ap. Non., Luc. ap. Non. ali mensulam, cenam paratam Ap. leči k mizi, obedu, z acc. personae: acc. scortum Pl. za sosedo k mizi (k obedu) vzeti; pesn. z dat.: epulis accumbere divôm V. udeleževati se.
b) leči k ženski: alicui (feminae): Pr., Tib.
c) uleči se (o bolniku): Vulg.

acólo adv.

1. tam
□ a fi acolo biti tam
□ a veni de acolo priti od tam

2. tja
□ a merge acolo iti tja

acortar o-, s-krajšati (se), zmanjšati

acortar el paso počasneje iti
acortarse zatikati se (v govorjenju)

acostar [-ue-] v posteljo položiti ali spraviti; približati (se); doseči obalo

acostarse leči, spat iti; bližati se (obali)