Franja

právcat (-a -o) adj. vero; puro, schietto:
kipec iz pravega pravcatega zlata una statuina di oro puro

pravic|a³ ženski spol (-e …) (upravičenost) do česa:

1. das Anrecht; zgodovina die Gerechtigkeit (pašna Hutgerechtigkeit)
pričakovalna pravica die Anwartschaft

2. die Berechtigung, -berechtigung (dedna Erbberechtigung, izključna Alleinberechtigung, lovska Jagdberechtigung, do proste vožnje Freifahrtberechtigung, do obstoja Existenzberechtigung, Daseinsberechtigung, do udeležbe Teilnahmeberechtigung, ribolovna Fischereiberechtigung, vrnitve Rückkehrberechtigung)

3. (upravičeni zahtevek) der Anspruch (auf)
zakonita pravica der Rechtsanspruch
der -anspruch (do nadomestila Ersatzanspruch, do demonstracij Demonstrationsrecht, do dediščine Erbschaftsanspruch, Erbanspruch, do dopusta Urlaubsanspruch, do nujnega deleža Pflichtteilsanspruch, do odškodnine Schadenersatzanspruch, Entschädigungsanspruch, do plače Gehaltsanspruch, do pokojnine Rentenanspruch, do povračila stroškov Kostenersatzanspruch, Kostenerstattungsanspruch, do preživnine Versorgungsanspruch, Unterhaltsanspruch, do provizije Provisionsanspruch, do regresa [Regreßanspruch] Regressanspruch, regresna Rückgriffsanspruch, iz garancije Garantieanspruch)

4. (pooblaščenost) die -berechtigung, die Befugnis, die -macht, die -gewalt (podpisovanja Unterschriftsberechtigung, Zeichnungsrecht, Zeichnungsberechtigung, Zeichnungsbefugnis, razpolaganja Verfügungsrecht, Verfügungsgewalt, Verfügungsmacht, Verfügungsbefugnis, souporabe Mitbenutzungsrecht, tožbe Klagerecht, Klagebefugnis)

5. (pooblastilo) die Befugnis (dajanja navodil Weisungsbefugnis, tožbe - za odvetnika Klagebefugnis, uporabljati prisilna sredstva Zwangsbefugnis, zastopanja Vertretungsbefugnis)

6. pravice in dolžnosti: (oblast) die Gewalt (staršev elterliche Gewalt, vzgoje Erziehungsgewalt, Erziehungsrecht)

7. (vrhovnost) die Hoheit (pobiranja davkov Steuerhoheit), das Hoheitsrecht

8.
domovinska pravica das Heimatrecht
figurativno imeti domovinsko pravico eingebürgert sein
pridobiti si domovinsko pravico sich einburgern
|
dajati pravico do berechtigen (zu) (tudi figurativno), das Recht geben auf
imeti pravico das Recht haben auf, berechtigt sein (zu), Anspruch haben auf, (biti pooblaščen) befugt sein (zu)
-berechtigt sein (obstoja daseinsberechtigt, lova jagdberechtigt, glasovanja stimmberechtigt, vzgajati erziehungsberechtigt, dajati navodila weisungsberechtigt, do preživljanja versorgungsberechtigt, podpore unterstützungsberechtigt, pokojnine rentenberechtigt, preživnine unterhaltsberechtigt, tekmovati/igrati šport spielberechtigt, podpisovanja zeichnungsberechtigt, voliti stimmberechtigt)
oseba s pravico do … der -berechtigte ( ein -r), die -berechtigte
(lova Jagdberechtigte, glasovanja Stimmberechtigte, vzgajanja Erziehungsberechtigte, dajanja navodil Weisungsberechtigte, preživljanja Versorgungsberechtigte, podpore Unterstützungsberechtigte, preživnine Unterhaltsberechtigte, podpisovanja Zeichnungsberechtigte)

pravi lasje moški spol množina das Echthaar
lasulja iz pravih las die Echthaarperücke

pravljic|a ženski spol (-e …) das Märchen, (nekaj izmišljenega) das Märchen, die Fabel; -märchen (ljudska Volksmärchen, za otroke Kindermärchen, umetna Kunstmärchen)
… pravljic Märchen-
(knjiga das Märchenbuch, pisec der Märchendichter, knjiga das Märchenbuch, ura Märchenstunde, zbirka die Märchensammlung)
svet pravljic die Märchenwelt, Fabelwelt, figurativno das Reich der Fabel
oseba iz pravljice die Märchengestalt
hišica kot iz pravljice das Knusperhäuschen
princ iz pravljice der Märchenprinz
princeska iz pravljice die Märchenprinzessin
pripovedovati pravljice Märchen erzählen, figurativno (etwas) vorflunkern

pravljičar samostalnik
1. (pisec pravljic) ▸ meseíró, mesemondóZnamenita pravljičarja brata Grimm sta svoje pravljice črpala iz ljudskega izročila. ▸ A híres meseírók, a Grimm fivérek a néphagyományból merítették meséiket.
2. (pripovedovalec pravljic) ▸ mesemondóZgodbo pripoveduje kot pravljico na isti način, kot so pravljičarji pripovedovali zgodbe v njenem afriškem otroštvu. ▸ A történetet meseszerűen mondja el, úgy, ahogyan a mesemondók meséltek az afrikai gyermekkorában.
Učitelj mora znati igrati in biti pravljičar, ki ustvari posebno ozračje v razredu in razume to starostno skupino. ▸ A tanárnak tudnia kell játszani és jó mesemondónak kell lennie, aki különleges légkört teremt az osztályteremben, és érti ezt a korosztályt.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó
Zato se je prijela opazka, da danes v policiji najbolje uspevajo "pravljičarji", tisti torej, ki šefom povedo, kako je vse v najlepšem redu. ▸ Innen ered az a megfigyelés, hogy a rendőrségnél ma a „mesemondók” a legsikeresebbek, azok, akik elhantálják a főnökeiknek, hogy minden micsoda rendben van.

pravljičarka samostalnik
1. (avtorica pravljic) ▸ meseíró, mesemondóAvtorica se kot pesnica in pravljičarka navdihuje pri svoji veliki družini, saj so njeni štirje otroci zanjo nedvomno zakladnica idej in zamisli. ▸ Költőként és meseíróként a szerzőt inspirálja a nagy család, hiszen számára a négy gyermeke kétségkívül az ötletek és a gondolatok tárháza.

2. (pripovedovalka pravljic) ▸ mesemondó
Čaka nas večer s pevko in pravljičarko Ljobo Jenče, ki poje in pripoveduje zgodbe iz slovenskega ljudskega izročila. ▸ Ljoba Jenče énekesnő és mesemondó estje vár bennünket, aki szlovén népköltészeti történeteket énekel és mesél.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó, hantás

Prāxitelēs -is in -ī, m (Πραξιτέλης) Praksítel, slaven grški kipar iz Aten (okrog l. 400); njegova najslovitejša kipa sta Afrodita v Knidosu in Eros v Tespijah: Ci., Plin., Col. idr. — Skrč. gr. gen. Prāxitelūs Mart., acc. Prāxitelēn Pr., voc. Prāxitele Aus. — Od tod adj. Prāxitelīus 3 (*Πραξιτέλειος) Praksítelov: capita Ci., brachia Corn., Venus Plin.

prebi|ti se (-jem se) prebijati se durchkommen, durchmüssen, sich durchschlagen, s streljanjem: sich durchschießen; sich durchkämpfen zu, sich freikämpfen; skozi neprehoden gozd ipd.: durchbrechen; iz česa: ausbrechen, herausbrechen (iz obroča aus dem Kessel herausbrechen); skozi delo, težke čase: sich durchbeißen, pri branju: sich (durch ein Buch) durchlesen
figurativno prebiti se skozi življenje durchs Leben kommen, sich durchs Leben schlagen
šport sich durchspielen

prebrati¹ (prebêrem) brati zu Ende lesen, durchlesen; lesen; komu na glas: vorlesen; ponovno: nachlesen; na hitro: überlesen
narobe prebrati sich verlesen
prebrati iz oči an den Augen ablesen/absehen, an der Stirn ablesen

prebudíti prebújati to wake (up), to awaken, to awake; to arouse, to rouse (tudi figurativno)

prebudíti, prebújati se to wake (up), to awake, to be awakened (ali roused), to rouse
hrup me je prebudil the noise woke me up
vso hišo boš prebudil you'll wake the whole house
hrup, ki bi prebudil mrtvece a noise to waken the dead
žal mi je, da sem vas prebudil I am sorry I woke you up
prebudíti, prebújati iz letargije (apatije) to arouse from lethargy (apathy), to shake someone out of his lethargy
narava se prebudi spomladi nature wakes in spring

prebudíti, prebújati réveiller, éveiller (tudi figurativno)

od smrti prebuditi ressusciter
prebuditi se v novo življenje (figurativno) ressusciter
prebuditi se se réveiller, s'éveiller (tudi figurativno)
iz spanja prebuditi koga tirer quelqu'un du sommeil

prebudíti (-ím) | prebújati (-am)

A) perf., imperf.

1. svegliare:
prebuditi iz dremeža svegliare dal dormiveglia

2. pren. risvegliare, risuscitare; sensibilizzare:
politično prebuditi mladino sensibilizzare politicamente i giovani

B) prebudíti se (-ím se) | prebújati se (-am se) perf., imperf. refl. destarsi, svegliarsi; ekst. nascere

prebudíti despertar

prebuditi k življenju resucitar
prebuditi iz spanja despertar del sueño
prebuditi se despertarse

prebujèn awaked, aroused; awake, roused

popolnoma prebujèn wide awake
prebujèn iz letargije (apatije) shaken from lethargy (aparthy)

precaution [prikɔ́:šən] samostalnik
previdnost, opreznost, svarilo, varnostni ukrep

as a precaution iz previdnosti
to take precautions narediti varnostne ukrepe

précaution [prekosjɔ̃] féminin previdnostna mera, previdnost, opreznost

avec précaution previdno
par précaution iz, zaradi previdnosti
prendre des précautions biti previden, poskrbeti za varnostne ukrepe
user de précautions previdno se lotiti dela

prečastíti -a Right Reverend (krajšava: Rt Rev.); Very Reverend

prečastíti, -a škof iz X. the Right Reverend (the) Bishop of X.

predál (-a) m

1. cassetto; tiretto; ripiano, scomparto:
pošta poštni predal casella postale

2. bot. casella, loculo, loggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
potegniti kaj iz predala tirare fuori dal dimenticatoio
vsako stvar postaviti v svoj predal mettere tutto al proprio posto

predmet¹ [ê] moški spol (predméta …) der Gegenstand; das Stück, prodajni: der Artikel, die Ware; izdelek: die Ware, die Arbeit (emajliran Emaillearbeit)
leteči predmet das Flugobjekt
(darilni Geschenkartikel, drobni Kleinartikel, družinski Familienstück, razstavljeni Ausstellungsgegenstand, leseni Holzware, muzejski Museumsstück, iz litega železa [Eisengußware] Eisengussware, za zbiralce Sammlerstück, razstavljeni Ausstellungsstück, reklamni Werbeartikel, umetniški Kunstgegenstand, uporabni Gebrauchsgegenstand, Gebrauchsartikel, struženi Drechslerware, šaljivi Scherzartikel, ščetkarski Bürstenware)
cerkveni predmeti množina kirchliche Geräte, liturgische Geräte množina
pomorstvo naplavljeni predmeti množina das Strandgut

prêdmet objet moški spol , article moški spol ; sujet moški spol , thème moški spol , matière ženski spol , fait moški spol ; gramatikalno complément moški spol

seznam predmetov inventaire moški spol
predmet doktorske disertacije sujet moški spol de thèse
predmet pogovora sujet (ali thème) de conversation
bistveni predmet pogovora, obtožbe chef moški spol de conversation, d'accusation
gospodinjski predmeti articles moški spol množine de ménage
izbirni predmeti matières ženski spol množine à option
izpitni predmeti matières ženski spol množine d'examen
izvozni predmet article d'exportation
luksuzni predmet objet (ali article) de luxe
najdeni predmeti objets trouvés
osebni predmeti affaires personnelles
potrošni predmet article de consommation (ali de premiàre nécessité)
sporni predmet objet du (ali en) litige
učni predmet matière d'enseignement
biti predmet pogovora (figurativno) être sur le tapis
dati lesk predmetom iz bakra faire (briller) les cuivres
iti v jedro, v bistvo predmeta entrer dans le cœur (ali le vif) du sujet
očistiti predmet tako, da se blešči fourbir un objet
oddaljiti se od predmeta s'écarter du sujet
vrniti ukradeni predmet restituer un objet volé
vrniti se k predmetu revenir à la question (ali au sujet, au fait, figurativno à ses moutons)